Zadoščenje je le delno

Postojnska občina je v zvezi s problematiko vojaškega vadišča Poček po več letih dosegla pravno zmago na še eni fronti. Potem ko je lani ustavno sodišče na njeno pobudo zaradi okoljskih razlogov razveljavilo državni prostorski načrt (DPN) za vadišče, je zdaj vrhovno sodišče razsodilo, da ministrstvo za obrambo (Mors) ni oproščeno plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za Poček. Takratna davčna uprava se je pri neodmeri nezakonito opirala na predpis, da se NUSZ ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, saj je bil razveljavljen. Poleg tega je NUSZ prvič odmerila, Mors pa plačal, naslednja leta pa prakso kar naenkrat spremenila. Vlada je namreč zahtevala ustavno presojo občinskega odloka, ki sicer še ni zaključena, a težko je verjeti, da bi bila odločitev ustavnega sodišča bistveno drugačna od odločitve vrhovnega.

Občina si je skušala z NUSZ takrat zagotoviti vsaj nekakšno finančno nadomestilo na račun obremenitev vadišča, če se že dogovor z Morsom ni uresničeval tako, kot bi se moral. Mors in vlada sta na drugi strani to interpretirala kot poskus občine, da si zagotovi “nesorazmerno visok prispevek iz državnega proračuna”, kar kaže na ponižujoč odnos do lokalnega prebivalstva, izpostavljenega negativnim vplivom vadišča. Tako kot se ta danes kaže skozi razne manevre, da si, kljub razveljavitvi državnega prostorskega načrta (DPN), Mors zagotovi možnost izvajanja vojaške dejavnosti na vadišču še naprej in da tudi nov DPN sprejme po bližnjicah. Podobno kot naj bi bilo vojaško območje izjema pri odmeri NUSZ, naj bi bilo izjema tudi pri celoviti presoji vplivov na okolje v postopku priprave DPN. Razlika med obojim je v tem, da prvo izmikanje zadeva finančni interes občine, drugo pa interes po zdravem življenjskem okolju in čisti pitni vodi, ki ga prvi danes ne odtehta več. Zadoščenje za občino ob zadnji sodbi, ki ji obeta najmanj 1,3 milijona, če ne kar tri, je tako le delno. Odločitvi obeh sodišč sicer kažeta, da pravna država vendarle še deluje, a v obeh primerih je morala občina za zaščito svojih pravic na sodišče - morda ne zadnjič. Zdaj pa je morala sama prevzeti tudi pripravo zakonske zaščite vodnega vira Malni, saj država ustrezne uredbe ni sprejela že več kot 15 let.

Pravna država vendarle še deluje, a v obeh primerih je morala občina za zaščito svojih pravic na sodišče.


Preberite še


Najbolj brano