Vlada na žaru

“Testirali bomo vlado, kako se bo topila v lastnem soku in nam pojasnjevala, da za nas principi, ki so bili vzpostavljeni, ne veljajo.” Principi, o katerih govori Branimir Štrukelj, so bili seveda vzpostavljeni za zdravnike, ki jim je vlada širokogrudno povišala plače. Zahteva Sviza, naj tudi nekateri zaposleni v visokemu šolstvu dobijo pet plačnih razredov več, je bolj kot uresničitvi namenjena temu, da se vlada cvre na žaru.

Nekoč je obstajala zabavna oddaja s takšnim naslovom. Zdaj v veliko manj zabavnih okoliščinah na vročem stolu sedi vlada, nesposobna, nemočna, opečena in prepotena, ko mora javnosti pojasnjevati, zakaj se je nanjo zgrnil plaz zahtev, za uresničitev katerih bi potrebovala več kot pol milijarde evrov.

Sviz si v visokem šolstvu deli teren z močnejšim Visokošolskim sindikatom, ki bo stavko verjetno napovedal v Pergamovi skupini. Sindikata se razhajata v pogledih in kot kaže se Svizovi stavki ne bo pridružila nobena od fakultet. Zahteva, ki jo ima Sviz za visoko šolstvo, je le nekakšna bodica. Tudi zahteva po znatno višjem regresu za vse javne uslužbence, ki prejemajo največ minimalno plačo, ni ključnega pomena. 37.184 članov Sviza se je za stavko opredelilo zaradi tistega, kar je vmes, to pa so višje plače zlasti v osnovnem in srednjem šolstvu.

Popustili bodo zgoraj in spodaj, že to se bo zdelo veliko, vmes pa zagotovo kaj dosegli. Že čez nekaj mesecev bodo parlamentarne volitve, za 37.184 potencialnih glasov pa se bo tudi vladi izplačalo nekaj dati.

V javnem sektorju šteje argument moči in ne moč argumenta. Poklicni gasilci imajo smolo, da jih je samo 700! Na koncu ne zmagajo vedno tisti, ki bi si to najbolj zaslužili, ampak tisti, ki lahko onesposobijo državo. To je pred slabim letom odlično uspelo Fidesu, do volitev pa bo vlado na žaru prav lepo popražil še kdo. Vlada pa bo cvrla svoje državljane in gospodarstvo. Nenazadnje ne daje iz svojega, ampak iz našega žepa.


Preberite še


Najbolj brano