V boj z neenakimi orožji
Komentarji
24. 05. 2019, 05.50
, posodobljeno: 01. 07. 2019, 20.35
Slovenija že dolgo ni več oaza miru sredi divjega plenjenja organiziranih kriminalnih združb, ki vrtoglave dobičke kujejo s prepovedanimi drogami, s kakšnim drugim prepovedanim blagom ali s trgovino z ljudmi. Dobro organizirani storilci niso le v tranzitu in v združbah se, včasih celo visoko na hierarhičnih lestvicah, uveljavljajo tudi naši državljani.
Slovenski preiskovalci so bili v zadnjih letih že večkrat uspešni pri preganjanju organiziranega kriminala, razbili so dobro organizirane združbe, zasegali so za slovenske razmere rekordne količine prepovedanih drog. Spomnimo na zaseg približno 360 kilogramov heroina v koprskem pristanišču iz leta 2000. Odtlej bo kmalu minilo dvajset let, zgodba pa se je na sodišču končala pred dvema letoma in to z ustavitvijo postopka. Da ne bomo ostali v preteklosti, spomnimo še na odmevno preiskavo izpred treh let, ko so kriminalisti razbili združbo tovornjakarjev, ki so velike količine droge tihotapili v številne evropske države. Večina obtoženih je lani zaradi počasnosti sodišča odkorakala na prostost. Do sodnega epiloga je, kot kaže, še zelo dolga pot.
Nekatere novosti so ob uveljavitvi že zastarele, saj medtem kriminalci že najdejo nove poti in nove načine komunikacije ...
Nekateri kritiki sodstvu očitajo, da imajo naša sodišča težave s postopki, v katerih na zatožni klopi sedi več obtoženih in so povezani z organiziranim kriminalom. Sojenja se vlečejo, postopki skozi leta zvodenijo ...
Preiskovalci, ki se pri svojem delu srečujejo s kolegi iz drugih evropskih držav, pa pripovedujejo tudi o tem, da so v mednarodnih preiskavah pogosto neenakopraven partner. Razočarano priznavajo, da so pogosto korak za kriminalci, ki se te prednosti zavedajo. Preiskave organiziranega kriminala so praviloma dolgotrajne, kriminalisti lahko dokaze zbirajo tudi več let, naša kazenska zakonodaja pa, denimo, uporabo prikritih preiskovalnih metod v primerjavi z drugimi državami precej bolj omejuje.
Ob tem, ko morajo upoštevati z ustavo zagotovljene pravice osumljenih in visoke standarde, da tožilstva ali sodišča odobrijo prikrite metod, lahko telefonsko komunikacijo nadzirajo šest mesecev, v prostoru lahko prisluškujejo tri mesece ... S spremembami zakonodaje se stvari spreminjajo, a prepočasi. Nekatere novosti so ob uveljavitvi že zastarele, saj medtem kriminalci že najdejo nove poti in nove načine komunikacije ...