Ustavimo gozdne plenilce

Lani jeseni so se na noge dvignili Brkinci, zdaj je prekipelo prebivalcem koprskega podeželja, najbrž ne bo dolgo trajalo, da bomo podobni zgodbi priča na goriškem koncu. V mislih imamo plenilske nabiralce gob in gozdnih plodov, ki ne spoštujejo zasebne lastnine in pri svojem početju lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov poleg vsega povzročajo še ogromno škodo.

Invazija nespoštljivih gozdnih roparjev se praviloma zgodi na lep sončen dan, ko pridrvijo z vseh koncev in krajev, tudi iz Italije, zaparkirajo vse kotičke zaledja, še posebej priljubljeni so jim urejeni dostopi do parcel in gozdnih poti. S svojimi terenskimi avtomobili zarijejo po možnosti naravnost v gozd, čim bliže, seveda, da jim ne bo treba narediti kakšen odvečen meter peš. Žalostno je, da se v naravo podajo povsem necivilizirano, saj za njimi ostane sled opustošenja. Krajani tožijo, da tako zasmetenih in uničenih gozdov že leta niso videli.

Država bi morala že zdavnaj ukrepati, a se raje ukvarja z zapiranjem parkirišča v Podgorju, ki ga uporabljajo pohodniki.

Pa to še ni vse. Nekateri najbolj neosveščeni nabiralci, ki za gozdni bonton še niso slišali, v vreče in košare tlačijo njim poznane gobe, vse druge, tudi užitne, pa nemalokrat nalašč pohodijo. Na poti do avtomobila nekatere najbolj iznajdljive nato prešine še sprevržena misel, kako bi bilo odlično, če bi se obenem oskrbeli še s kakšnim domačim pridelkom, ki ga brez slabe vesti ukradejo z bližnje njive, sadovnjaka ali vinograda. Ovire jim ne predstavlja niti kakšna ograja, ki jo pač zlomijo, ali električni pastir, ki ga prerežejo, ne da bi pomislili na pobegle živali, ki jih bo kmet moral iskati.

V očitno bolj civilizirani Avstriji in presenetljivo tudi v Italiji, kjer se sicer ne morejo pohvaliti z urejenim sistemom na več področjih, se takšni prizori ne morejo zgoditi. Tam je zasebna lastnina sveta. Kar je edino pravilno! Ne, kmetijska zemlja in gozd, za katerega kmet plačuje davek, zanj vse leto skrbi, obdeluje parcelo, kupuje semena in gnojila, gorivo za mehanizacijo in čaka na težko prigarane pridelke, pač ne more biti vsem dostopno skupno dobro. Država bi morala že zdavnaj ukrepati, a se raje ukvarja z zapiranjem parkirišča v Podgorju, ki ga uporabljajo pohodniki na Slavnik. Le kakšni interesi in lobiji so v ozadju, da je že polnih 13 let gluha tudi za pobude o uvedbi dovolilnic za nabiranje gozdnih plodov?

---

---