Ujetniki enega

Kako lepi konjički, bi verjetno rekel turist, ki bi si v miru ogledoval Kras in v četrtek zjutraj naletel na sedmerico konj na cesti pri Komnu. Povsem drugačen pogled ima na te “lepe” konjičke voznica, ki je decembra lani peljala tri otroke na vaje pihalnega orkestra in je v megli in temi nenadoma skočil pred avto konj in razbil vetrobransko steklo. Še tedne zatem je trepetala, kaj bi se lahko zgodilo otrokom v avtu. Tudi kmet iz Malega Dola, ki so mu konji popasli ajdo, gleda nanje z drugačnimi očmi.

Vsi so ljubitelji živali. Tudi doma jih imajo. A za razliko od nekdanjega alpinista, ki je pred slabim desetletjem pripeljal na Kras skupino konj, ki se je sčasoma namnožila v že skoraj 60-glavo čredo, odgovorni lastniki za svoje živali skrbijo. On pa pravi, da izvaja “renaturizacijo” konj. Zato se mu sploh ne zdi problematično, da zanje niti približno nima dovolj pašnikov, da nima denarja za seno, niti za nadstrešek, pod katerega bi se zatekli v dežju in snegu ...

Kraševci so obupali. Nad občino, državo in njenimi službami, ki ne storijo ničesar; nad sistemom, ki daje potuho nevestnim ljudem, ne pomaga pa vestnim in poštenim, niti živalim.

Veterinarska inšpekcija mu je zato že pred leti odredila, da živali ne sme več rediti. A je problem “rešil” tako, da je konje prepisal na društvo, katerega predsednik pa je - on sam. Za inšpekcijo je od tedaj vse lepo in prav.

Tudi policija, ki so jo krajani že nič kolikokrat poklicali na pomoč, ni naredila kaj dosti. Kajti ukrepa lahko samo, če so konji na javni površini. In seveda konji, četudi so na komenskih cestah zelo pogosto, le redko na njih čakajo vse do prihoda policistov. Ko prestopijo na zasebno zemljišče, pa policija nima več pristojnosti in lastnika napoti na civilno tožbo. A kdo bo plačeval odvetnika za to, da bo preganjala lastnika konj, ki nima ničesar?

Ukrepala bi lahko tudi kmetijska inšpekcija, a bi morala prehoditi kilometre kraške gmajne, da bi dobila do golega kamenja popaseno zemljišče, na koncu pa ugotovila, da lastnik tega zemljišča niti ni vedel, da so to storili tuji konji.

Kraševci so obupali. Nad občino, državo in njenimi službami, ki ne storijo ničesar; nad sistemom, ki daje potuho nevestnim ljudem, ne pomaga pa vestnim, niti živalim. In nad tem, da jih meščani ne razumejo. Kako pa naj jih, saj v mestu nikomur ne pade na pamet, da bi psa poslal na potrebo v sosedovo stanovanje.


Preberite še


Najbolj brano