Turizem in pol litra radenske

Željko Blažič že 38 let hodi v Portorož. Med letošnjim oddihom pa ga je močno ujezilo, ko je za pol litra radenske v enem izmed lokalov plačal pet evrov. Kljub temu ga, kot je zagotovil, to ne bo odvrnilo od njegovih nadaljnjih prihodov. A takih turistov, ki bi se vračali v kraj, kjer so se počutili opeharjene, je malo. Medtem hotelirji in gostinci skoraj povsod po Sloveniji plavajo na krilih dobrega turističnega obiska. Priložnosti za hiter zaslužek na račun zasoljenih cen, ki še zdaleč ne odražajo ravni ponudbe, je veliko. To, žal, škoduje ugledu kraja, torej tudi tistim ponudnikom, ki si prizadevajo zadržati svoje goste na dolgi rok.

Portorož ima, podobno kot Bled, težave s konceptom turizma: rad bi si povrnil slavo butične destinacije izpred stoletja ali vsaj desetletij, ko je sicer kraljeval sindikalni turizem, a so bili na voljo tudi presežki. Danes imamo dokaj korektno ponudbo hotelov, ki v času visoke sezone dosegajo cene tudi po več sto evrov na noč, a pogled na ulico prikaže predvsem destinacijo brezobličnega množičnega turizma. Ne glede na trud hotelirjev, pa tudi prizadevanja turističnega združenja z organizacijo vrste dogodkov, ne moremo mimo dejstva, da je večina hotelov zaradi pretekle prezadolženosti tik pred prodajo. To vsekakor ne more biti vzpodbuda za odločilen korak naprej.

“Še bolj kot razvita infrastruktura pa je za turizem pomembna kultura odnosa do gostov, do ljudi, pravzaprav.”

Poznavalci portoroškega turizma vztrajno ponavljajo, da bi k rasti destinacije in celoletnemu turističnemu utripu lahko prispevali igrišče za golf (v Sečovljah), podaljšanje letališke steze in ureditev cest. Ti strateški projekti pa se že leta nikamor ne premaknejo. Se bo to vendarle zgodilo z novimi lastniki, ki bodo znali bolje uveljaviti svoje interese?

Še bolj kot razvita infrastruktura pa je za turizem pomembna kultura odnosa do gostov, do ljudi, pravzaprav. Ko smo pred dnevi piranske gostince spraševali o problematiki odvoza smeti v mestu, si je po številnih prejetih košaricah le eden vzel čas za odgovor - čeprav je bil prav tako kot drugi v gneči. Prijazno se nam je posvetil, kakor najverjetneje to počne tudi s svojimi gosti. In taki ljudje ustvarjajo prave turistične zgodbe, zaradi katerih se tudi Željko Blažič vsakič znova vrača v njemu tako ljub kraj. Lepih spominov mu ne more pokvariti kar vsak.

---

---