Ponos s cmokom v grlu

Ko bo danes okrog 12. ure zadonelo Vstajenje Primorske, s katero se bo zagotovo končala proslava ob 71. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, bomo navdani s ponosom. Ker bomo še enkrat pokazali, kako zelo pomembna je bila združitev s Slovenijo za naš obstoj, jezik, kulturo, razvoj, svobodo. A bo zagotovo ostal cmok v grlu, ker nam bo jasno, da tega zavedanja o pomenu naše regije za slovensko nacijo ne delimo s kontinentalno Slovenijo.

In vznesenost v prsih se bo zmanjševala sorazmerno s številom korakov, ki jih bodo udeleženci opravili po odhodu s prizorišča oziroma s številom minut, ki bodo minile od konca televizijskega prenosa. Dejstvo je namreč, da smo ta praznik samo Primorci vzeli za svojega, za preostalo Slovenijo pa je to le še en spominski dan na ravni svetovnega dneva miru ali svetovnega dneva sladoleda.

Fraza, da Slovenija brez Primorske ne bi bila takšna, kot je, je že zguljena, a jo bo treba očitno še neštetokrat ponoviti.

Fraza, da Slovenija brez Primorske ne bi bila takšna, kot je, je že zguljena, a jo bo treba očitno še neštetokrat ponoviti, da bodo ne samo v Radljah ob Dravi ali v Šmarjah pri Jelšah, temveč tudi za Bežigradom in v centru Ljubljane razumeli, da je bil nacionalni in družbeni razvoj na Primorskem drugačen od drugih slovenskih pokrajin. Zato se na Primorskem, tako kot velja na Štajerskem, tudi nekateri kulturni in politični vzorci razlikujejo od občeslovenskih. To pa seveda ne pomeni, da so ti prebivalci manj Slovenci, temveč le, da so različni. Zato ni prvorazredno vprašanje ime ali datum tega praznika, temveč predvsem, kaj želimo z njim sporočiti. Država bi s podajanjem in gojenjem znanja o zgodovinskih dogodkih, ki so pripeljali do priključitve, lahko sporočila, da se zaveda pomena pridobitve dostopa do morja in skoraj tretjine svojega ozemlja.

Kajti v tem trenutku se Primorci počutimo odmaknjeni, na pol kolonizirani, saj nam zapirajo banke in podjetja, najbolj izobraženi se morajo seliti v Ljubljano ali v tujino, v naša najbolj propulzivna podjetja (Luko, Hit, obalni turizem ...) pošiljajo svoje kadre. Zdi se, da bi še morje preselili v prestolnico, če bi to bilo možno. Morda bi lahko za začetek, tako simbolično, vlada spet financirala vsaj vsakoletno primorsko proslavo. S seznama državnih proslav je bila namreč umaknjena zaradi protikriznih varčevalnih ukrepov, kriza pa je že zdavnaj minila.

---

---