Padalci niso alfa samci
Komentarji
19. 09. 2018, 05.55
, posodobljeno: 05. 11. 2018, 13.07
Vse je mogoče. Tudi v Sloveniji. Dokazov za to ne manjka. Omenimo le Magno na Štajerskem, kjer politika ni imela nič poti temu, da lakirnico postavijo na kmetijskih zemljiščih prve kategorije, kmete in okoljevarstvenike, ki so temu nasprotovali, pa so razglašali že skoraj za nacionalne izdajalce. Če bi padalci poleg turističnih evrov prinašali še druge koristi izbrancem, bi se hitro našla vsa potrebna dovoljenja in bi bilo poskrbljeno za ustrezno infrastrukturo in takšno ureditev vzletišča na Lijaku in pristajališča v Šmihelu, ki bi bila članom domačega društva Polet v ponos, jadralni padalci z vsega sveta, ki že leta prihajajo na Lijak, pa bi prišli do storitev, ki so v razvitem svetu nekaj običajnega.
A padalci so svobodni tiči, načeloma nevešči komuniciranja z današnjimi alfa samci, ki se v naravi ne počutijo najbolje in jim je bližje udobje pisarne, dragega avtomobila in domače hiše, skrite za visoko živo mejo. Padalci so zadovoljni, tudi če se peš povzpnejo do vzletišča in od tam poletijo v nebo. Pred leti, ko so prihajali večinoma iz vzhodnoevropskih držav, so tudi prenočevali za vsakim grmom, po hrano pa hodili v nakupovalna središča, tako da lokalno okolje res ni imelo veliko od njih, če odmislimo pisano kuliso padal na nebu. A tudi ti bi pustili kakšen evro več, če bi ga imeli kje.
Padalci so svobodni tiči, načeloma nevešči komuniciranja z današnjimi alfa samci, ki se v naravi ne počutijo najbolje.
Struktura gostov, ki pridejo na Lijak, da bi leteli, se je spremenila. Prihajajo bolj zahtevni in premožni gostje. Predvsem Nizozemci, Nemci in Angleži. Pogosto pridejo v spremstvu družin, v katerih ostali člani tudi ne letijo. Če že ne za padalce, bi bilo smiselno ponudbo okrepiti za te ljudi, ki si prav tako želijo kakovostno preživeti prosti čas. O tem pišemo že tako dolgo, da je počasi že škoda besed, ker ne zaleže. Na občini obljubljajo, da bo. In vsako leto je tako. Zdaj so spet postregli z novimi roki za začetek in zaključek ureditve območja pristajališča, kar je odvisno tudi od sodelovanja zasebnega investitorja in še koga.
Vzletišče se nahaja na večkrat zaščitenem območju. Verjetno pa bi, če bi (hipotetično) tam našli zlato, nafto ali kakšno drugo naravno bogastvo, ki prinaša velike zaslužke, tisti košček zemlje zelo hitro izvzeli iz zaščitenega območja, ga prekopali, razrili, izropali in pozabili na lepo zveneče besede o varovanju narave.