Nogometna (r)evolucija
Komentarji
13. 04. 2018, 06.00
, posodobljeno: 29. 05. 2018, 19.16
Ni kaj. Nogomet je v praksi znova nazorno pokazal, zakaj ima status najpomembnejše postranske stvari na svetu. Domala neomajne napovedi o četverici, ki naj bi se znašla v današnjem žrebu polfinala lige prvakov, so se izkazale za bolj spremenljive, kot je vreme v muhastem aprilu. Pred tednom dni so se v Torinu vsi klanjali zadetku vseh zadetkov Cristiana Ronalda in premoči madridskega Reala, v sredo zvečer pa ni veliko manjkalo, da bi Juventus na povratni četrtfinalni tekmi uprizoril podvig. Po odmevnosti nemara še večjega, kot je le večer prej uspel Romi, ki je po že preverjenem receptu zasenčila Barcelono.
Katalonci so v elitnem klubskem tekmovanju še tretjič zapored obstali v četrtfinalu. Brez čarovnij Lionela Messija ni zabave niti zmag. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da Španija tokrat sploh ne bi imela predstavnika med najboljšo četverico lige prvakov, kar se je nazadnje primerilo v sezoni 2006/07. Med letoma 2011 in 2017 je vselej prispevala po dva kluba v polfinale. V tej sezoni le enega, ki pa je Real, z dvanajstimi lovorikami najbolj trofejni klub v ligi prvakov.
Od zadnjih štirih izvedb elitnega tekmovanja je kraljevi klub slavil v treh. Tudi s pomočjo sreče in sodniških napak oziroma naklonjenosti, kot bi pripomnili nekateri nogometni zanesenjaki, ki nimajo v čislih dosežkov Reala. Pri tem se ponujajo vzporednice z lanskim četrtfinalnim obračunom proti Bayernu. Na tem, a tudi na lanskih in letošnjih tekmah Barcelone in drugih izločilnih dvobojih je bilo veliko govora o spornih in usodnih sodniških odločitvah.
Lanski trener Bayerna Carlo Ancelotti je izpostavil nujnost uvedbe video tehnologije, ki je že v veljavi v Nemčiji in Italiji, sodniki pa si bodo z ogledom posnetkov pomagali tudi na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Predsednik evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin je to možnost za zdaj zavrnil. Zdi pa se, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi v evropskih klubskih tekmovanjih napočil čas za nogometno (r)evolucijo. Hitrost igre in značilnosti izločilnih dvobojev ne dopuščajo več zanašanja zgolj na človeški dejavnik. Je pa res, da tudi tehnološki svet ni idealen.