Noč brez spanca

Včeraj ponoči ga verjetno ni bilo gasilca v Istri, ki bi mirno spal. Tudi podnevi ni bilo časa za počitek, saj je voda še vedno zalivala objekte, ki so jih za povrh ogrožali plazovi. Gasilci, poklicni in prostovoljni, so - ne samo v Istri, ampak tudi na Goriškem in Vipavskem - pomagali prizadetim prebivalcem, ki jih je narava ponovno “kaznovala”.

Strunjančane, na primer, že tretjič v poldrugem mesecu. Njihova glasna opozorila, da je v središču tega kraja nekaj hudo narobe z odtekanjem vode, niso privedla do tega, da bi v suhih dneh prihrumeli stroji in delavci, razkopali, kar je treba razkopati, in sanirali v minulih letih več kot očitno slabo opravljeno delo, za katerega nihče ne prevzema odgovornosti. Toda škoda nastaja in je vse večja. Ljudje ne morejo vsakih nekaj tednov kupovati nove opreme, menjavati talnih oblog in delati novih ometov ...

Med mnogimi gasilci, ki prebivalcem vsakokrat znova priskočijo na pomoč, zagotovo ni 44 izbranih uslužbencev uprave za zaščito in reševanje, katerim je direktor Darko But zaradi povečanega obsega dela razdelil nekaj več kot 27 tisočakov. So pa med gasilci, ki so včeraj brodili po vodi in blatu mnogi, ki se sprašujejo, kako to, da vlada ne najde drobiža, da jim popravi plače. Kajti ob vsem metanju denarja skozi okno, ki si ga privošči vlada, gre res za drobiž.

Ob takšnih dogodkih, ki so včeraj prizadeli vrsto primorskih prebivalcev in so za vsakega posameznika, ki jih je doživel, prava tragedija, je odveč razpravljati o klimatskih spremembah. Je pa čas za vprašanje, ali bi lahko škodo vsaj delno omilili, če bi se pristojni občinski in državni uradniki vsaj občasno postavili na trdna tla ter prisluhnili ljudem.

Gasilci so prav včeraj napovedali opozorilno stavko. Trajala bo od 10. do 12. januarja. Upajmo, da takrat ne bo poplav. Pa tudi če bodo, smo prepričani, da bodo ljudem priskočili na pomoč. Ker so humanitarci, po srcu in prepričanju. Za razliko od uradnikov.

---

---