Ni vse za vse
Komentarji
28. 12. 2018, 21.30
, posodobljeno: 13. 02. 2019, 19.20
Od še enega leta so se danes po več kot štiri desetletja dolgi tradiciji poslovili tudi primorski športniki. Za večino prvokategornikov je mimo še ena bolj ali manj uspešna sezona, prav nič manj pomembno pa ni, da naravne danosti v vse leto prijetnem primorskem okolju izkorišča tudi vse več rekreativcev. Tekmovanj, kjer pomeni prihod v cilj ali katerikoli drug dosežek predvsem uspeh lastnih zmogljivosti, je vse več, v vse bolj pospešenem življenjskem ritmu pa imajo v okolju tudi večstranski učinek. V Primorskih novicah se tudi takšnim zmagovalcem - v rubriki s pomenljivim naslovom Vse je šport - trudimo redno odmerjati časopisni prostor in jih tudi na ta način spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu.
Današnja prireditev pa je vendarle spet postavila v ospredje tekmovalne dosežke. Individualni zmagi sta šli k jadralkama in kanuistu na divjih vodah. Tina Mrak in Veronika Macarol sta uspešno športno pot v razredu 470 letos kronali z drugim evropskim naslovom in prvo lovoriko v izboru najboljših primorskih športnic. Ker sta si tudi zagotovili olimpijsko normo, bosta skupaj jadrali vsaj še do iger v Tokiu leta 2020. Potem bo njuno športno nadaljevanje krojila nedavna odločitev mednarodne jadralske srenje, ki je v jadralski olimpijski spored uvrstila tekmovalno in predvsem sponzorske bolj zanimive razrede, med katerimi ne bo več ženskega dvoseda 470.
Pomembno pa je, da draga članska vrsta ne odžira kruha konkurenci iz drugih športov in za njo čvrsto stoji zasebni kapital.
Podobna izkušnja je že za letos najboljšim primorskim športnikom Luko Božičem, ki je s Sašom Taljatom pred dvema letoma še nastopil na divjih vodah v kanuju dvosedu, ko se je ta poslavljal z olimpijskega sporeda. Zdaj športne ambicije uspešno uresničuje v enosedu.
Posebna zgodba so moštveni nominiranci. Povsem na vrhu je Sixt Primorske, tudi z naskokom najvišjim klubskim proračunom na Primorskem. Košarka je atraktiven šport, pri nas še dodatno popularen po lanskem evropskem naslovu slovenske vrste. Pomembno pa je, da draga članska vrsta ne odžira kruha konkurenci iz drugih športov in za njo čvrsto stoji zasebni kapital. Podobno zgodbo so ubrali v novogoriški ženski odbojki, drugje pa se večinoma lahko realno soočajo, da drag profesionalizem ni ne za vsak kraj ne za vsak šport.