Nevarne šlamparije
Komentarji
28. 08. 2018, 05.55
, posodobljeno: 11. 10. 2018, 19.09
K sreči je težko povleči paralele med odpadlim delom fasade bloka v koprskem Olmu in zrušenjem viadukta v Genovi. Zakaj? V Genovi je ugasnilo 43 življenj, vprašanje je, koliko razseljenih ljudi se bo lahko vrnilo v svoje domove v neposredni bližini viadukta. V Kopru je s fasade neprofitnega bloka odpadlo približno 40 kvadratnih metrov ometa. K sreči v bližini ni bilo nikogar, k sreči so še pravi čas opazili, da se fasada “napihuje” in da se dogaja nekaj nenavadnega.
Z vprašanjem, kako in zakaj se je to zgodilo na komaj nekaj več kot desetletje starem bloku, se ukvarjajo strokovnjaki. Stanovalcem se zaradi tega ni treba izseliti. Verjetno pa se jim porajajo številna vprašanja, ali je bila površno izdelana le fasada in ali obstaja možnost, da je s stavbo, v kateri živijo, narobe še kaj. Gradbeno podjetje Stavbenik, ki je bilo ob slovesni predaji bloka stanovalcem deležno pohval, je že pred leti končalo v stečaju. Postopek sicer še ni končan, vendar je verjetnost, da bi stanovanjski sklad uspel kaj iztržiti iz stečajne mase, majhna oziroma nikakršna.
Dejstvo je, da bo v prvi fazi moral za sanacijo poskrbeti stanovanjski sklad in se potem ukvarjati z vprašanjem vračila stroškov.
Znano je tudi, kako dolgi so sodni postopki in kakšen je običajno izkupiček. Sicer pa morajo iz kupov dokumentacije še izbrskati, ali je pri delih morda sodeloval še kakšen podizvajalec, kako je bilo z nadzorom in kakšen je razkorak med papirji in dejanskim stanjem. Pregledati bo treba vsaj še okoliške bloke, ki jih je isti izvajalec zgradil v istem paketu, in ugotoviti, ali je bila površno izdelana le fasada, ki se je “odlepila”, ali pa se lahko podobna zgodba ponovi. Vremenske razmere namreč zadnji konec tedna niso bile ne izjemne in ne ekstremne.
Dejstvo je, da bo v prvi fazi moral za sanacijo poskrbeti stanovanjski sklad in se potem ukvarjati z vprašanjem vračila stroškov. Stanovalci povsem upravičeno pričakujejo, da bodo živeli v varni stavbi, ki jih bo ustrezno ščitila tudi pred vremenskimi vplivi.
Za naštevanje površnosti, ki so jih zagrešili propadli gradbinci, od Nokturna do Celovških dvorov in Dunajskih kristalov, je prostora premalo. Za seboj niso pustili le vprašljivo zgrajenih stavb, pač pa tudi kup neplačanih računov podizvajalcem, kar je povzročilo tudi verižni propad slednjih. A to je že druga zgodba ...