Luč v Tikovi negotovosti
Komentarji
22. 09. 2018, 06.00
, posodobljeno: 08. 11. 2018, 20.11
Prav nič ne čudi, da je delavcem oziroma predvsem delavkam, ki v Tovarni igel Kobarid (TIK) predstavljajo večino kolektiva, prekipelo. Bolj čudi to, da jim ni že prej.
Vseskozi minimalne plače, negotovost nad prihodnostjo podjetja, strah, obup in posledično nemotiviranost, so se kopičili dve desetletji do kritične točke z včerajšnjo opozorilno stavko, ki pa so jo izpeljali na način, da bo čim manj škode.
Se pa morda kaže luč v temi. TIK stavi na nov proizvod, urinski kateter, ki so ga zasnovali z lastnim znanjem.
Stavka razkriva oziroma je posledica dolgoletnega mačehovskega odnosa večinskega lastnika družbe Certa, ki v podjetje ni vlagalo. TIK so postavili na stranski tir. Stagniranje in kruta konkurenca v branži medicinskih izdelkov, v kateri večino trga pokrivajo kitajska podjetja, sta pripeljala do zanemarljivega dobička in do izjemno nizke dodane vrednosti. Proizvodnje niso avtomatizirali, temelji na ročnem delu. Skratka, čas jih je povozil.
Zaposleni bodo ob podpori sindikata kovinsko in elektro industrije vztrajali pri zahtevi po višjih plačah in dodatkih za popoldansko in nočno delo. Vodstvo podjetja je povedalo, da poslovanje ne omogoča višjih plač.
Se pa morda kaže luč v temi. TIK stavi na nov proizvod, urinski kateter, ki so ga zasnovali z lastnim znanjem. Kot dobra in nadvse nujna poteza se je izkazala lanska ustanovitev razvojno raziskovalnega oddelka. Kateter za enkratno uporabo bodo prodajali uporabnikom in ne bolnišnicam. Na voljo bo v lekarnah na recept. Direktorica Petra Borovinšek ocenjuje, da bo predstavljal pomembno dodano vrednost.
Novi proizvod je posledica spremenjenega odnosa Certe do kobariške tovarne. Pred štirimi leti so se odločili za vlaganje, ki pa za zdaj še nima denarnih posledic. Nova linija, v katero so vložili več kot dva milijona evrov, še stoji. Od aprila čaka na certifikat.
Ne le v TIK-u, tudi v ostalih podjetjih v Posočju so plače nizke, toda najnižje oziroma 20 odstotkov pod slovenskim povprečjem so prav v kobariški občini. Na Bovškem zaostajajo za 12 odstotkov, na Tolminskem za devet. Večja podjetja so sicer perspektivna, imajo lastne razvojne ekipe. Stečajev ni. Toda v hudi konkurenci se rešujejo tudi s krčenjem stroškov, pri čemer so prve na udaru plače. Zato še kakšna stavka v kakšnem drugem podjetju ne bi bila prav nobeno presenečenje.