Kultura pitja ali pijančevanje?
Komentarji
08. 11. 2018, 05.55
, posodobljeno: 19. 12. 2018, 19.56
V teh dneh se, kot vsako leto, dogaja eno od večjih sprenevedanj slovenske družbe. Medtem ko policija, agencija za varnost prometa, ministrstvo za zdravje in drugi opozarjajo na nevarne pijane voznike za volanom, organizatorji vabijo na tradicionalna martinovanja. O tem, čemu so namenjena, ni nobenega dvoma. Slovenija je vinorodna dežela, Primorska pri tem izstopa, letošnja letina je še posebej bogata in kakovostna, pravijo poznavalci.
Na drugi strani strokovnjaki že leta opozarjajo, da s(m)o Slovenci po porabi alkohola v evropskem vrhu, da to negativno vpliva ne samo na posameznikovo zdravje, pač pa na celotno družbeno sliko. Alkoholizem, naj bo viden že na daleč ali prikrit, vpliva na medosebne odnose, razbija družine, sproža nasilje ... V teh primerih ne gre za kozarec kakovostnega vina ob obilnem kosilu ali večerji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v letu 2015 v povprečju popil 11,5 litra čistega alkohola.
Alkoholizem, naj bo viden že na daleč ali prikrit, vpliva na medosebne odnose, razbija družine, sproža nasilje ...
Vse bolj se znižuje tudi starostna meja, pri kateri mladostniki posežejo po alkoholnih pijačah. Nekateri iz radovednosti, drugi zato, ker jim tako narekujejo družinski in družbeni vzorci, tretji pa, ker v krogu vrstnikov ne želijo izstopati in nočejo tvegati “izločitve”.
Nič kaj spodbudni niso niti podatki o prometnih nesrečah, katerim botrujejo različni vzroki v kombinaciji z alkoholom. Zadnji od tragičnih primerov, ki je spet spodbudil razprave o strožji kaznovalni politiki, se je zgodil v Mariboru, kjer je pijan voznik na prehodu za pešce zbil mlado nosečnico. Umrla je takoj po nesreči, otrok pa, kljub trudu zdravnikov, nekaj dni kasneje. V zadnjih 18 letih je na slovenskih cestah zaradi alkohola ugasnilo več kot tisoč življenj, še nekajkrat več je bilo udeležencev prometnih nesreč, ki so jih hude poškodbe zaznamovale za vedno.
Kljub vsemu v Sloveniji ostajamo tolerantni do pitja in pivcev. Generalnega poziva, naj se ljudje v čim večji meri odrečejo pitju alkoholnih pijač, še nismo slišali. Pa tudi predloga, da bi morali pijani vozniki, ki povzročijo nesrečo, iz lastnega žepa plačati vse stroške zdravljenja, svojega in drugih udeležencev, (še) ne. Bi morda to spremenilo (ne)kulturo pitja? Občasne kampanje je zagotovo ne bodo.