Kar se ne vidi ...
Komentarji
09. 12. 2017, 06.00
, posodobljeno: 22. 01. 2018, 20.13
... ne briga nikogar. Ali le malokoga. Tako lahko sklepamo iz odziva občanov v občinah, ki sofinancirajo vgradnjo malih čistilnih naprav. Ni prav velik.
V ajdovski občini, ki je vodilna na Primorskem v spodbujanju občanov pri tovrstni skrbi za okolje, je v treh letih subvencijo pri vgradnji male čistilne naprave uveljavilo 27 občanov, v postojnski v štirih letih sedem. V hrpeljsko-kozinski občini, ki tudi ima te spodbude za občane, denar ostaja večinoma neporabljen.
A to so pravzaprav najbolj zgledne primorske občine. Kajti drugod je še slabše. Ne samo pri občanih, še bolj pri bolj poklicanih, občinah. Večina namreč takšnih spodbud sploh nima. Ponekod pravijo, da zato, ker bodo raje zgradile kanalizacijo tudi tam, kjer ni predpisana. Toda pri tem si ne gre delati utvar: lahko jo bodo zgradile tudi v naseljih s 500 prebivalci, zagotovo pa ne v vaseh z 20 hišami ali med razpršenimi stavbami, ker je tam ne samo drago, temveč predvsem nesmiselno. Tam so boljša rešitev male čistilne naprave.
Še hujša pa je brezbrižnost v občinah, ki niti v naseljih, ki bi že morala biti opremljena s kanalizacijo, te ne gradijo. Tak je primer sežanske občine, v kateri so, denimo, občani Križa in Šepulj, lani prosili občino, naj ob prenovi ceste začne tudi z gradnjo kanalizacije, pa jih ni uslišala, čeprav je bilo stališče države jasno: ta aglomeracija mora dobiti kanalizacijo. Sežanska občina je ob tem pokazala na sosednje, ki da po dograditvi kanalizacije zanjo plačujejo visoke stroške.
A tudi država glede skrbi za čiščenje komunalnih odplak ni dosti bolj zgledna od sežanske občine. S spreminjanjem zakonskih obvez in s premikanjem letnic, do kdaj naj bi vsa voda odtekla v okolje prečiščena, je naredila veliko zmede in dala občinam in občanom lažno upanje, da kje tega sploh ne bo treba narediti.
Kot da to delamo za državo, občino ali Evropo in ne zase, za lastno čisto pitno vodo.