Jaz pa bi vilo na Debelem rtiču

Koper in Ankaran se sporazumevata že vrsto let in se bosta, dokler se bo vrtel ta svet. V medčloveških odnosih je pač tako. Soseda sta lahko še tako sprta, ampak zmeraj nastopijo trenutki, v katerih smo prisiljeni stopiti skupaj, pa najsi sporom botrujejo vaše mačke, ki jih sosed ne mara, hčerkina violina, ki jo sliši vsa ulica, ali živa meja, ki se je razrasla nekaj centimetrov preveč. Tudi če se odselimo v Kirgizijo, nas nekje čaka nekdo, s katerim bomo prisiljeni sodelovati. In v takšno sodelovanje, ki je del ločitvenega postopka, sta prisiljena tudi Boris Popovič in Gregor Strmčnik.

Res je, da bi lahko koprska občina na ankaransko že prepisala vse parcele, ki so v lasti Ankarančanov, saj ležijo na ozemlju občine in si jih ta povsem legalno lasti. In res je, da tega zaradi koprskih nepremičninskih želja še nista storili. A doslej sta župana nekaj le uspela izpeljati. Udejanjila sta sporazum, ki sta ga oba podpisala, in Koper je na Ankaran dejansko prepisal 805 parcel, ki so velike 1,3 milijona kvadratnih metrov. Nekaj strani zemljiške knjige je sedaj usklajenih s stvarnim svetom, v katerem župana živita. Nekoč krajevna skupnost si je izborila pravico do samostojne občine in v neki točki je moral koprski župan skomigniti z rameni in si priznati, da bo o prihodnosti lepih ankaranskih zemljišč, tamkajšnjih pozidavah ali rastju, ki krasi četrto istrsko občino, odločal le nekdo, ki ima svoj stalni naslov v Ankaranu.

In če jutri osvojite milijon evrov ali dva ali tri, vinogradov Vinakopra na Debelem rtiču ne boste mogli kupiti, če jih lastnik ne bo želel prodati. Ali tiste vile na klifu. Ali Lazareta.

Stvarnost je zmeraj ena, želje pa nekaj povsem drugega. V takšno stvarnost pogosto trčijo številni posamezniki, ki sploh niso povezani s politiko, a jih je ločevanje Ankarana od Kopra ustavilo pri doseganju poslovnih ciljev. Ko je neki ankaranski podjetnik pričakoval, da mu bo občina pomagala do dokumenta, s katerim bi lahko pridobil gradbeno dovoljenje, ni bil uslišan, saj mora občina najprej sprejeti občinski prostorski načrt. Ko je Miro Cerar pričakoval, da bo stavkovni val po državi ponehal, in upal, da bodo Madžari kot poslovni partnerji sprejeti z odprtimi rokami, je trčil v zid realnosti. In če jutri osvojite milijon evrov, ali dva ali tri, vinogradov Vinakopra na Debelem rtiču ne boste mogli kupiti, če jih lastnik ne bo želel prodati. Ali tiste vile na klifu. Ali Lazareta.


Preberite še


Najbolj brano