Javnost ima pravico vedeti
Komentarji
17. 04. 2019, 06.00
, posodobljeno: 29. 05. 2019, 20.11
Ko nanese debata na to, kakšen zrak dihamo, posebno v okoljih, kjer delujejo industrijski obrati, kot so tovarne, livarne, cementarne, kamnolomi in podobno, ponavadi trčita dve nasprotujoči si strani: zaskrbljena javnost, občutljiva na vsak izpust, ki v vsaki manj prijetni vonjavi, dimu, prahu ali motni vodi že vidi zdravju škodljivo onesnaženje, ki kliče najmanj k strogemu ukrepanju, če že ne k takojšnji prepovedi neke dejavnosti ali zaprtju tovarne. Na drugi strani so potencialni onesnaževalci, ki bolj ali manj vedno potegnejo na plan okoljevarstvena dovoljenja ter rezultate meritev in inšpekcijskih pregledov, ki kažejo, da je vse v najlepšem redu in emisije krepko pod dovoljenimi mejami. Po polemikah se zadeve postopno umirijo in čez čas spet udarijo na plan. In tako vsakič znova, v začaranem krogu.
Napoved novogoriškega župana, da bo mestna občina začela sistematično spremljati dogajanje v okolju in meriti kakovost oziroma onesnaženost zraka, bo zato javnost zagotovo pozdravila. Predvsem, ker napoveduje, da bodo izvajali neodvisne meritve in z bistveno več parametri kot uradne institucije. Meritvam slednjih mnogi ne verjamejo, prepričani, da ne odražajo vedno pravega stanja. Vzorčni primer za to je zgodba Salonita, kjer je stroka dolga leta zatrjevala, da je vse v redu, ljudje pa so umirali zaradi posledic uporabe azbesta. In mnogi, zaradi dejanj iz takratnega časa, umirajo še danes. Zato je strah, kaj je z izpusti, še danes, ne glede na meritve, razumljiv. Na nezaupanju so v Novi Gorici temeljile tudi polemike o Meblu Iverki, ki da je v zrak izpuščala preveč formaldehida, v Solkanu je že dolgo na tapeti livarna ...
Ljudje imajo pravico vedeti, v kakšnem okolju živijo. V igri je njihovo zdravje. Ki ima prednost pred vsakršno ekonomsko računico.
Ker se dileme vedno znova pojavljajo, bi bile neodvisne meritve smiselne ne le v mestni, ampak še v kateri drugi občini. Pravzaprav bi se jih morali veseliti tudi v tovarnah, ki zaradi svojih dejavnosti tako ali drugače obremenjujejo okolje. Če držijo njihovi podatki in trditve, da emisije ne presegajo dovoljenih mej in niso škodljive okolju ter ljudem, jih bodo neodvisne meritve samo potrdile in ovrgle dvome javnosti. Če nimajo česa skrivati, so lahko zelo mirne.
Ljudje imajo pravico vedeti, v kakšnem okolju živijo, ne nazadnje je v igri njihovo zdravje. Ki ima oziroma bi moralo imeti prednost pred vsakršno ekonomsko računico.