Gašenje pod pogorelo streho

Zadnje tedne domala vsi prebivalci Slovenije hkrati s starši na srcu bolnih otrok stiskajo pesti, da bo svetovno znanemu kardiokirurgu iz ZDA, slovenskemu rojaku prof. dr. Igorju Gregoriču, uspelo postaviti na noge in urediti to, kar so dobro desetletje rušili vodilni v ljubljanskem kliničnem centru, na pediatrični kliniki in dejavnosti otroške kardiokirurgije. In pred čimer so se umikali zdravstveni ministri in vlade v zadnjih mandatih.

Ker sta zdaj odhajajoča ministrica in premier sprva stavila na napačne konje v vrhu tega kliničnega centra, nenehne zamenjave pa so dodatno škodile tudi otroški kardiokirurgiji, je bil konec neizbežen. Začel se je z begom kirurgov, ki neznosnih razmer in javnega izpostavljanja strokovnih napak niso več zdržali. Kadar mačke ni ali se v tropu vodja nenehno menjuje, vodilne miši zbezljajo in uničujejo vse, kar se uničiti da. Žal je bila žrtev takšnih razmer prav pediatrija. Zato je tam nastalo pogorišče otroške kardiokirurgije. Za to ne bo nihče odgovarjal, čeprav so tiste, ki so to področje vodili, pozivali, naj odstopijo. Morda prenežno, zlasti pa prepozno.

Kadar mačke ni, vodilne miši zbezljajo in uničujejo vse, kar se uničiti da. Žal je bila žrtev takšnih razmer prav pediatrija.

Kakorkoli že, Slovenija, Slovenci, slovenski mali srčni bolniki in sedanja vlada imajo to srečo, da so uspeli pritegniti rojaka svetovnega slovesa. Zdravnika, ki ima po svetovnih strokovnih merilih skrojen odnos do dela; tudi glede organizacije in vodenja. Zato obstaja upanje, da mu bo uspelo.

Gregorič se zdi odločen na pogorišču zgraditi nov in, upamo, kakovosten nacionalni javni inštitut. To obetajo njegove izkušnje, znanje, ugled in avtoriteta. Pa tudi dovolj trdna hrbtenica in čut za odgovornost. Gregorič te vloge ne bi sprejel, če se ne bi zavedal, da se mu ne bodo postavljali po robu ne kolegi v stroki - domači in tuji - kot tudi ne naši politični odločevalci. Nova vlada si s prevzemanjem delovanja inštituta takoj po volitvah ne bo mogla privoščiti poraza in bo morala za ta inštitut zagotoviti potreben denar. Veliko denarja. Inštitut bo na začetku in prva leta stal mnogo več, kot bi sicer stala ta dejavnost, če bi jo primerno ohranjali in razvijali.

Nekoč je bila izjemno ugledna, imela je zelo dobre strokovnjake. Tedaj je tudi kliničnemu centru načelovala sposobna ekipa. Pa čeprav je pri imenovanju prvega šefa vedno imela prste vmes politika.


Preberite še


Najbolj brano