Dolžnost pomagati

Slovenija je razvita država. To ne pomeni, da so državljani, ki zahtevajo višje plače, začenši z minimalno, drugi tir, stanovanja po dostopnejših cenah, odpravo korupcije v zdravstvu in še marsikaj, nergači. Pričakovati več in bolje je gonilna sila razvoja vsake družbe, opozarjati na nepoštenosti in zahtevati spremembe povsod tam, kjer politika pozablja na človeka, je naloga državljana.

Kljub temu pa bi se moral marsikdo pri nas ugrizniti v jezik, preden se začne pritoževati nad slabimi razmerami. Predvsem pa bi se morali vsi bolj zavedati, da smo zaradi blaginje, ki jo uživamo, dolžni pomagati tudi drugim. To moramo početi kot posamezniki, to svojo družbeno odgovornost bi morala bolje razumeti slovenska podjetja, ki človeka vidijo le kot potrošnika, k pomoči je zavezana tudi država.

Največ volje do življenja imajo tisti ljudje, ki se s težavo prebijajo skozenj.

Slovenija je že od vstopa v EU uradna donatorica mednarodne razvojne pomoči. Obseg pomoči, ki jo Slovenija namenja tretjemu svetu in državam Zahodnega Balkana, ki si ga je izbrala za prednostno območje, je še precej skromen. Lani je naša država za uradno razvojno pomoč namenila 67,4 milijona evrov oziroma 0,16 odstotka svojega BDP. Ta delež mora povečati na 0,33 odstotka BDP do leta 2030. Pomoč ljudem tam, kjer živijo, je poleg odpravljanja konfliktov v teh državah tudi najboljši način za obvladovanje migracij, notranjih in mednarodnih.

Mnogi ljudje si želijo ostati doma, za to pa potrebujejo spodbudo, možnost da doma dostojno preživijo. Tako je tudi v Srbiji. Ljudje v odročnih srbskih občinah so ujeti v meandre privatizacije, ki je pognala v stečaj številna podjetja. Dela ni, mnoga gospodinjstva se preživljajo le z eno plačo ali pokojnino, ali pa živijo od tega, kar jim uspe pridelati in prodati na kmetiji. Mladi se selijo v mesta, mnogi gredo iz države, povprečna starost prebivalstva v občinah na jugovzhodu je 50 ali več let, približno polovica prebivalstva ima največ osnovnošolsko izobrazbo.

Pa vendar se ženske, ki jim je Republika Slovenija prek Karitasovega projekta pomagala z razvojno pomočjo, ne predajajo malodušju in zase v nobenem primeru ne pravijo, da so revne. Vesele so vsega, saj jim ni še nikoli nič priletelo z neba, borijo se in hočejo naprej. Največ volje do življenja imajo tisti ljudje, ki se s težavo prebijajo skozenj. Zaradi te trdoživosti so pravzaprav one zgled nam.


Preberite še


Najbolj brano