Dobrodošlo sodelovanje v Istri
Potem ko so vsi štirje istrski občinski sveti v prvem branju sprejeli odlok o podeljevanju Kocjančičeve nagrade, lahko zatrdimo, da bo slovenska Istra že letos dobila nazaj priznanje, s katerim ne poudarja samo hvaležnosti do svojih kulturnih ustvarjalcev, temveč tudi svojo unikatnost, multietničnost in sožitje med narodi. In čeprav je to le eno izmed več kot sto različnih priznanj, ki jih v Sloveniji podeljujejo za raznovrstne dosežke na področju kulturnih dejavnosti, lahko vsi dobronamerni ljudje to odločitev zgolj pozdravljajo.
Tudi namen, da na izbor nagrajencev ne bi vplivala lokalna politika, temveč strokovna komisija, ki je že doslej predlagala kandidate za priznanje, je hvalevreden. Prav zaradi političnih interesov, ko predstavnikom italijanske narodne skupnosti v Izoli in krogu nekdanjega koprskega župana niso bili po godu javno izražena stališča Milana Gregoriča in Berta Pribca, so blokirali podelitev priznanja za njiju. Kot da bi bila kakovost literarnih izdelkov odvisna od političnih prepričanj!
Obuditev Kocjančičeve nagrade je le eden od pokazateljev tesnejšega sodelovanja med istrskimi občinami.
Tako se je ta pomembna slovenska regija znašla v položaju, ko je uradno sicer imela nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre, a je kar osem let niso podeljevali - pa ne zaradi tega, ker si je nihče od istrskih kulturnikov ne bi zaslužil. Prvi možje občin in njihove ekipe preprosto niso pokazali volje za obuditev Kocjančičeve nagrade oziroma se jim to ni zdelo pomembno.
Očitno je po zadnjih lokalnih volitvah zavel nov veter, pri čemer je obujanje omenjene nagrade le eden od pokazateljev tesnejšega sodelovanja med obalnimi občinami, kakor tudi večjega vključevanja civilne družbe v odločitve lokalne oblasti. To je najbolj opazno v koprski občini, kjer poskušajo v razprave o razvoju in prihodnosti vključiti širši krog ljudi, organizacij, strokovnjakov, pač po načelu, da več ljudi več ve. Na podoben način je prišlo tudi do kandidature Pirana za evropsko prestolnico kulture, ekološka nesreča pri Hrastovljah je člane istrskih občinskih svetov zbrala na skupnem zasedanju, pri zbiranju idej o zasnovi obalne ceste so krog predlagateljev zastavili še širše ... Istra je takšno koordinacijo in povezovanje krvavo potrebovala, saj je področij, na katerih bi morale vse štiri občine vstopiti z roko v roki, še precej.