Dobro jutro, dolina

Število turističnih prihodov v občine v Vipavski dolini kaže, da se zanimanje za območje v zadnjem desetletju drastično povečuje. Seveda je statistika lahko varljiva in seveda absolutne turistične številke severnega dela Primorske še vedno niso navdušujoče. Ampak mednarodni trendi v popotništvu so drobnim, izvirnim zgodbam območja, ki ima bogato kulturno dediščino in velik potencial v enogastronomiji, v tem trenutku naklonjeni. Raste namreč delež popotnikov, ki jih tradicionalna ponudba počitniških kompleksov in turističnih mek bodisi ne zanima bodisi so jo prerasli in se je naveličali.

Člani društev, ki večinoma želijo predvsem ovrednotiti in ohraniti posebnosti in vrednosti svojih mikro lokalnih okolij, pri tem početju pa prej ali slej naletijo na turistični izziv, imajo pred politiki pomembno prednost. Namreč stik z vsakdanjo realnostjo. In čeprav je njihov pogled geografsko omejen, je tudi natančen in verodostojen. Ter zato dragocen. Simptomatično je, da je ravno v tem pogledu od blizu dozorelo prepričanje o nujnosti povezovanja. In pobuda za ustanovitev turistične zveze Vipavske doline, ki bi povezala društva od Podnanosa do Sovodenj, je še en dokaz za to, da bi morali odgovorni civilno družbo poslušati.

Predstavniki društev pa imajo pred politiki še eno prednost: zavedajo se svojih omejitev. Časi, ko je turizem lahko slonel na plečih nekaj navdušencev in redkih vizionarjev, je že zdavnaj minil. Če naj postane resna gospodarska dejavnost regije, se ga je treba tako tudi lotiti. Ustanovitev skupnega zavoda, pri kateri je, kot se zdi, več težav kot rešitev, bi morala biti le prvi korak na zelo dolgi poti.

Turizem je kot nogomet: vsem se zdi, da se spoznajo nanj. Ampak dokler ne bodo lokalni oblastniki resnim profesionalcem dali jasne naloge o oblikovanju in vodenju dolgoročne razvojne strategije, bo turistični potencial ostal floskula, uporabna zgolj za predvolilna obdobja.

---

---