Adrenalin na dveh kolesih

Čeprav bi si morali s prihodom pomladi, sončnih dni in višjih temperatur vozniki po neki (vremenski) logiki oddahniti, da je v prometu za nami najbolj nevaren letni čas, se spomladi težave šele začenjajo in poleti stopnjujejo. Na ceste zapeljejo kolesarji, kmetje s traktorji, sprehajalci z otroki ali psi in številni motoristi. Od tistih s Tomosovimi mopedi do tistih z grmečimi dvokolesnimi zverinami.

Vsakomur, ki je med puberteto švigal po dveh kolesih, je jasno, zakaj motor. Na tomosu ali hondi, včeraj ali danes - motor predstavlja enkratno doživetje. Adrenalin ob polaganju ovinkov, mogoče celo vožnji po zadnjem kolesu ali pa samo veter v prsi pri 90 ali več kilometrih na uro, to je motor. Pa še druge “stranske” aktivnosti, kot so vožnja brez dovoljenja in bežanje pred policisti, povečevanje zmogljivosti in hitrosti mopedov in tako naprej ...

Motorji so močnejši, starši bogatejši, ceste še bolj polne. V takih razmerah in pri današnjih hitrostih je vsaka napaka lahko zadnja.

Generacije in generacije predvsem mladeničev so vse to preživele. Nekateri žal niso. In tudi zaradi teh smo danes na točki, ko je celotna družba postala bolj občutljiva na glavne in “stranske” aktivnosti motoristov.

Razlika med stanjem pred 30 leti in danes je več kot očitna. Nošenje čelade na komolcu ni več frajersko, ampak neumno, prav tako šopirjenje z motorjem s šviganjem med avti po najbolj prometni mestni ulici ali cesti. Razlika je tudi v prometu in motorjih. Ti so močnejši in hitrejši, starši pa bogatejši. Ceste pa so skoraj enake, le da so še bolj polne vozil kot včasih. In v takšnih razmerah, predvsem pa pri današnjih hitrostih motorjev, je vsaka napaka lahko zadnja.

Življenje je prelepo, da bi ga zapravili na cesti, pravi izkušeni motorist. Žal se tega vsi ne zavedajo in žal je za mnoge to tudi usodno. Lani za 18 voznikov na dveh kolesih. Če si današnja mladina lahko privošči motorje, ki so prave zverine, si lahko privošči tudi izlet do Grobnika ali kakšne druge dirkalne steze in tam izživi svoje motoristične strasti.

Na javnih cestah in v javnem prometu pa bi morali tudi 20-letniki voziti kot sivolasi veterani. Previdno, modro in z glavo, ne samo z desno roko. Da bodo lahko nekega dne svojim otrokom pripovedovali o čudovitih izkušnjah, ki so jih doživeli sami, ter jih podučili o modrem in odgovornem krotenju adrenalina na dveh kolesih.

---

---