Bosanski lonec

Medtem ko beremo nepapir in bolščimo v posttranzicijske zemljevide s prekrojenimi balkanskimi mejami, se zavedamo, da je popolnoma vseeno, kdo je avtor tega (večkrat uporabljenega) toaletnega papirja, umazanega torej, in je prav tako popolnoma vseeno, ali je ta porkarija lažna ali resnična novica. Gre za vsespološno zamisel, ki jo hočejo na tak ali drugačen način uresničiti številni balkanski in evropski vladarji. No, naj neham s prostaštvom in skušam nadaljevati civilizirano, vsaj s korektnim besednjakom …

Gre za kulinarično, rahlo elitistično namero, da naj vsakdo kuha samo svoje nacionalne jedi. Vse te mineštre, paštroči in mešane solate v obtoku so pravzaprav mračne komunajzarske prevare, a ne, da preprosto, neuko in zavedeno ljudstvo ne bi stremelo k nacionalni in verski čistosti, ampak raje ostalo zvesto svoji unikatni (kulinarični) tradiciji.

Strinjam se z maloštevilnimi, ki na trditve, da BiH ni mogoče deliti brez vojne, odgovarjajo: ne, ne more se je deliti ne z vojno, ne brez nje.

Enoločnica, krasna slovenska beseda! Vse, kar imaš, pristaviš v lonec. One pot po ameriško. Sči, boršč, po rusko in ukrajinsko. Ali pa - bosanski lonec. Legenda pravi, da je to rudarski recept: rudarji so od doma za malico prinesli, kar je kdo imel, in vse skupaj skuhali v enem loncu. Eden številnih lokalnih receptov, prikladnih za trenutno situacijo pravi: “Meso, zrezano na kocke, prepraži na olju ali na masti, kakor je komu ljubše. Tudi pri vrsti mesa prepuščam izbiro, bosanski lonec je za vse narode, zato se tudi tako imenuje.”

Naslovnica zadnje Mladine je zadetek v polno: za mizo sedijo SHS wannabe vladarji in jedo, ampak ne bosanskega lonca, saj nimajo žlic, temveč nože in vilice. Na krožniku je nekdanja Jugoslavija, pardon, Zahodni Balkan. Bosna in Hercegovina na pladnju. No, dobro. Če že lahko in moramo razumeti vsekrščanski protiislamski fundamentalizem, ker je ta pač zgodovinska dominanta, kako razumeti vojno in tranzicijsko izkušene SHS prvake (ostajam dostojen in ne zapisujem njihovih imen), ki si predstavljajo, da je Bosno in Hercegovino mogoče razdeliti na več “entitet”? Tako, da bi se te pridružile Beogradu in Zagrebu. Pa “mirna Bosna”, ali kaj?

Vloga kuharjev bosanskega lonca je sovražna in nevarna: hrvaška politika poleg nenehnega sabotiranja Federacije BIH z izdatnimi sredstvi iz hrvaškega proračuna krepko podpira samostojnost Herceg Bosne. Nov volilni zakon ali nič, je njihova zahteva. Identična je srbska politika do Republike Srbske. Zavezništvo Zagreb - Zahodni Mostar - Beograd - Banja Luka deluje brezhibno. Kakšna je pri tem vloga slovenskega master chefa (ne) ostaja skrivnost…

Strinjam se z maloštevilnimi, ki na trditve, da BiH ni mogoče deliti brez vojne, odgovarjajo: ne, ne more se je deliti ne z vojno ne brez nje. Je nevarnim provincialnim politikantom res treba še stokrat ponavljati zgodbe o večstoletni bogomilski državi Bosni, o sultanskih katul-fermanih za pobijanje upornih bosanskih begov, o Zmaju od Bosne, o Avstroogrski aneksiji, o Avnoju v Bihaću in Jajcu? Celo Daytonski sporazum, naj bo še tako pomanjkljiv, a veljaven, za kurje tatove ni ovira, da ne bi preračunavali, kako bi Srbija in Hrvaška vzeli svoje, Bošnjakom pa - kar ostane.

Bosna in Hercegovina ne bo razkosana, vsaj ne bolj, kot je sedaj. Ne glede na to, kaj načrtujejo Washington, Moskva in Bruselj, in ne glede na to o čemer sanjajo Beograd, Zagreb, Ljubljana, Budimpešta ali Carigrad. Za bolehno, prestrašeno in kaotično Evropo bi bila še ena eksplozija bosanskega lonca preprosto - pogubna.


Preberite še


Najbolj brano