Garajo po 17 ur. Zaradi človekoljubnosti.
Kar 900 zdravnikov je na lestvici 1000 najbolje plačanih uslužbencev javnega sektorja pri nas. Nekateri po uradnih podatkih delajo, skupaj z nadurami, v povprečju 16 do 18 ur na dan. Res nekaterih specialistov akutno primanjkuje. A prav zdravniki svarijo, da prenapet urnik vodi v izgorelost in preutrujenost, zato je tudi več napak pri delu. Napake so lahko usodne, tragične, a zanje večina še ni nikoli odgovarjala.
Sicer javno dostopne podatke ministrstva za javno upravo, ki je naredilo analizo, so po zaslugi Radia Slovenija obelodanili in glasno odmevajo. Hkrati z opazkami, da ne gre za novost, saj so zdravniki že leta med najbolje plačanimi. Šokanten pa je podatek, da nekateri posamezniki krepko presegajo mesečno povprečno delovno obveznost 174 ur in opravijo celo med 350 do 400 ur dela. Kako to sploh zmorejo? Ob tem pa prav zdravniki svarijo, da prenatrpan delovnik vodi v izgorelost.
16- do 18-urni delavnik nekaterih zdravnikov vzbuja strah, skrb in resne pomisleke o kakovosti dela. Tudi o zanesljivosti, saj so po tolikem času preutrujeni. Utrujen delavec ni natančen, zanesljiv in učinkovit. Ker dela z bolniki, se lahko začnejo vrstiti napake. Zato je vprašljiva in ogrožena tudi varnost bolnikov.
Kdo so ti rekorderji, prihaja na dan le po kapljicah. Znano je le, da so med njimi nekateri direktorji zdravstvenih ustanov, ki ob direktorstvu delajo še v ambulantah, dežurajo ... in tako polnijo kadrovske vrzeli. Pa tudi nekateri, ki znajo spretno unovčiti sebe, svoje delo in status. Temu primeren je tudi njihov apetit, kljub zgaranosti. Zdravniški sindikat Fides ima vse podatke, a jih skriva. Je pa njegov predsednik že na okopu in preti: če bo zdravnikom nova vlada prepovedala nadurno in honorarno delo, se bodo še podaljšale čakalne dobe in vrste.
Fides skuša spet stisniti v kot vse preostale, jim zavezati jezik in roke. Izsiliti skuša hvaležnost, češ da se zdravniki razdajajo iz človekoljubnosti. Kar je najbrž deloma res. A če ne bi šlo hkrati za dober zaslužek, tako vneto ne bi dodatno delali prav povsod, tudi v manj nujnih dejavnostih, pri zasebnikih, samoplačniško, ne bi predavali tudi v združenjih in podjetjih, ki to dobro plačujejo. Tega ne počnejo vsi, so pa taki deloholiki pogosto tisti, ki so se dokopali do vseh možnih nazivov (ti zvišujejo plačno izhodišče), do dobrih položajev in slave, kar znajo dobro tržiti. To počnejo že leta, čeprav so se med tem postarali in se jim to pri delu že pozna ...
16- do 18-urni delavnik nekaterih zdravnikov vzbuja strah, skrb in resne pomisleke o kakovosti dela. Tudi o zanesljivosti in varnosti, saj so po tolikem času preutrujeni.
Razumljivo je, da mora Fides braniti članstvo. A trditve, da se rekorderji pehajo iz gole človekoljubnosti, je smešno. Glavnina zdravnikov je res že zaradi poklica in dela z bolniki prežeta s človekoljubjem. So pa mnogi hkrati vajeni ob vsaki dodatni ponudbi najprej vprašati za višino honorarja. Nekateri celo sami postavijo ceno; po sistemu vzemi ali pusti. Res se večini zdravnikov smilijo bolniki v dolgih vrstah. A se mnogi za sodelovanje v gašenju tega požara odločijo šele, ko jim zagotovijo dobro plačilo. Če je pičlo, niso več tako zagreti. Nekateri znani specialisti h koritu tudi teže ali sploh ne spustijo mlajših kolegov in celo zavirajo njihovo usposabljanje ter napredovanje. Srepo gledajo, ko kakšna ustanova skuša problem urejati z najemom tujih strokovnjakov in takoj najdejo drobne formalne ovire, ki takšna gostovanja čim bolj otežujejo.
Prvi mož Fidesa je tudi za sindikalno delo plačan. Razmere dobro pozna, saj je anesteziolog, zaposlen v bolnišnici. Tudi teh specialistov manjka in morajo zato delati več ... Uradno zgolj predvideva, da so med rekorderji zlasti zdravniki na intenzivnih oddelkih, v transplantacijski dejavnosti, helikopterski pomoči ..., ki jih krepko manjka. Za te mlade specialiste se bolnišnice kar tepejo. A tudi ti bežijo v tujino - na bolj urejene razmere, boljše plače in večje možnosti za hitrejše napredovanje. Tja, kjer jih ne ovirajo starejši predpostavljeni, ki do upokojitve spijo na lovorikah in so ljubosumni na vsakega ambicioznega, vedoželjnega prišleka. Tudi ta obraz ima naše zdravstvo. Morda je manj razvpit.
Ob podatkih o zaslužkarjih ne gre zanemariti še medicinskih sester, preutrujenosti in zato večje možnosti za napake. Zdravniki ne bi mogli toliko delati, če jim ne bi asistirale medicinske sestre. Te so za svoje delo, tudi nadurno, slabo plačane, saj si niso izborile takšnih obračunov izplačil kot Fides. Tudi sester akutno primanjkuje. 16- do 18-urni delavnik zdravnikov vzbuja strah, skrb in pomisleke o kakovosti dela. Tudi o zanesljivosti, saj so po tolikem času preutrujeni. Utrujen delavec ni natančen, zanesljiv in učinkovit. Ker dela z bolniki, se lahko začnejo vrstiti napake. Zato je vprašljiva in ogrožena tudi varnost bolnikov.
A Fides odrezavo trdi, da bolniki sploh ne bi bili več varni, če zdravnika ne bi bilo na oddelku, v helikopterju ... Pozornost usmerja še na državo - delodajalca (država je lastnica javnih bolnišnic), češ da ima ta pravico zdravnika ne razpisati na delo! Ob tem dobro ve, da tega delodajalec že zaradi organizacije dela in pomanjkanja zdravnikov ne bo storil. Izpostavlja, da je ta sindikat pred leti prvi opozoril na spoštovanje evropskega delovnega časa in na pomanjkanje zdravnikov. Res je, kot je res tudi, da je Fides desetletja mirno opazoval, kako cehovska zbornica ne razpisuje dovolj specializacij in sploh ne tistih, ki bi sproti polnile vrzeli na terenu. Tam delajo tudi veljaki Fidesa.
Tudi s študenti medicine in mladimi zdravniki se posebej ne ukvarja, jih ne spodbuja k navedbam, kaj je narobe v hierarhiji dela zdravništva. Je kdaj člane pozval, naj mladih kolegov ne podcenjujejo, naj jim omogočijo spodbudnejše delo in lažje napredovanje? Jim priporoča, naj jim bodo zgled, ne pa zavora in pogosta ovira na poklicni poti?
Izgovor, da to presega sindikalne okvire dela, je prazen. Gre namreč za celovito skrb za zagotovitev kar najprimernejših pogojev za delo celotnega zdravništva. Za sodelovanje pri reševanju problema trajnega pomanjkanja zdravnikov in za poskus obdržati mlade kadre doma. Tudi to bi že predvčerajšnjim morale biti ključne naloge sindikata zdravniškega ceha. Če ta seveda misli resno ...