Ženska, ki še vedno navdihuje

“Artemisiin čopič je znal spremeniti vsak motiv v dramsko dogajanje, polno napetosti in energije. V njenih delih ni nič zgolj ljubko ali dekorativno,” je umetnostna zgodovinarka Ermanna Panizon orisala slog baročne slikarke Artemisie Gentileschi, ki bo protagonistka nove premiere SSG. Ob umetnosti je tudi njena življenjska zgodba snov za gledališko predstavo, ki ni samo biografsko-dokumentarna, temveč tudi paradigmatična.

Resnična zgodba italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi bo zaživela v izvedbi Nikle Petruške Panizon in Vladimirja 
Jurca.
Resnična zgodba italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi bo zaživela v izvedbi Nikle Petruške Panizon in Vladimirja Jurca. 

Režiser in avtor predstave Artemisia Gentileschi, Srečanje je Lino Marrazzo, ki je o svojem prvem stiku z umetnico napisal: “Prvič sem eno od del Artemisie Gentileschi videl pred kakimi dvajsetimi leti, v galeriji Uffizi v Firencah - to je bila Judita, ki obglavi Olofrena. Gre za nasilno upodobitev: slikarka uporablja močne barve, ki v prizoru potencirajo agresivno noto. Luč, ki osvetljuje prizor, je uporabljena tako spretno, kot to počnemo samo na odru; takoj sem dobil vtis, da gre za teatralno upodobitev. To je bila ljubezen na prvi pogled.”

Iz te ljubezni je nastala predstava, ki izhaja iz preučevanja dokumentov tistega časa, biografij in predvsem iz poročila o procesu, od katerega je Artemisia zaman pričakovala pravično obsodbo posiljevalca, ki je uničil njen ugled in je povzročil radikalni preobrat v njenem življenju.

Od žrtve posilstva do feministične ikone

Artemisia je bila izjemno nadarjena slikarka, rojena v družini cenjenega umetnika, ki je tudi glavni krivec za njeno usodno “srečanje”. Iz tega srečanja pa izhaja presenetljivo pogumen odziv, s katerim je umetnica postala veliko kasneje tudi ikona feminističnega upora. Artemisia je bila prva članica Florentinske likovne akademije, iskana umetnica, ki je ustvarjala v Rimu, Firencah, Benetkah, Neaplju in celo v Londonu. Njena osebna zgodba se zrcali v likih, ki jih je najraje upodabljala, da bi s pomočjo impresivnih podob opozarjala na svet, prepoln predsodkov in prepovedi, ki so omejevali umetniške (kot tudi življenjske) ambicije in svobodo žensk. To so bile močne in tudi nasilne ženske, nekonvencionalne junakinje: Judita, ki je omrežila Oloferna, vodjo sovražne vojske, in mu odrezala glavo, Lucretia, ki se je po posilstvu odločila za smrt, Kleopatra, ki je naredila samomor, da bi ubežala rimski nadvladi.

Leta 2014 je Lino Marrazzo po njeni zgodbi napisal dramsko besedilo, ki so ga uprizorili v italijanskem jeziku v Rossetijevem gledališču v Trstu. Nova predstava v SSG bo čisto nova uprizoritev, prirejena različica teksta, ki ga je za slovensko praizvedbo prevedel Janko Petrovec. Glavno vlogo v prestavi ima Nikla Petruška Panizon, v vlogi očeta pa bo Vladimir Jurc. Scenografijo podpisuje Marjan Kravos, kostume pa Aleš Čakš. Premiera bo 30. oktobra v Veliki dvorani SSG v Trstu. Ponovitve si bodo sledile do 22. novembra.

Predstava ... in razstava

Ženska, ki si je v 17. stoletju izborila pot do emancipacije, je prestala krivice in nasilje, da bi se lahko osamosvojila kot profesionalna umetnica in se preživljala z lastnim delom, se ukvarjala z žanri, ki so bili dotlej dostopni le slikarjem moškega spola ... Vse to je idealna snov za širše razmišljanje o položaju, vlogi in pravicah žensk skozi stoletja. Zato bo Slovensko stalno gledališče premiero nove uprizoritve obogatilo z odprtjem potujoče razstave, naslovljene Kaj si imela oblečeno?, ki se ukvarja ravno z osveščanjem javnosti na temo nasilja nad ženskami.

Na dan premiere in do konca ponovitev bo na ogled simbolična postavitev, ki je plod projektnega dela Jen Brockman, direktorice Centra za preprečevanje spolnega nasilja in izobraževanje v Kansasu, ter Mary A. Wyandt Hiebert, vodje programskih iniciativ Centra za izobraževanje in osveščanje proti posilstvom na Univerzi v Arkansasu. V Italiji je razstava zaživela na pobudo Združenja Libere sinergie, ki se ukvarja z bojem proti spolni diskriminaciji. Razstavo so v dveh sezonah priredili v več kot petdesetih mestih in bo tokrat prvič na ogled v Trstu.

Namen projekta Kaj si imela oblečeno? je premagati predsodke, zaradi katerih žrtev postane krivec. Poleg zgodb so zato razstavljena oblačila, ki so zelo podobna tistim, ki jih je žrtev nosila v trenutku napada. Tudi v primeru Artemisie Gentileschi njena obleka ni bila povod za zločin, ki je povzročil neizbrisno travmo. V Trstu sta razstavo postavila Valentina Cunja in Peter Furlan.

Janko Petrovec v vlogi prevajalca

Pred premiero predstave Artemisia Gentileschi, Srečanje bo prevajalec besedila Janko Petrovec v pogovoru s Sandorjem Tencejem predstavil svojo knjigo Karantena. Rim., ki je izšla letos pri založbi Goga. Nekdanji član umetniškega ansambla SSG bo ob tej priložnosti spregovoril tudi o svoji novinarski karieri kot dopisnik RTV Slovenija iz Italije in predvsem iz Rima, mesta, ki ima osrednjo vlogo v zgodbi Artemisie Gentileschi.

Prihajajočo nedeljo, 25. oktobra, ob 11. uri bo Janko Petrovec predstavil tako svoj knjižni prvenec kakor svoj odnos do večnega mesta.

Prav gotovo pa bo moč slišati kaj tudi o pristopu k besedilu, s katerim se je skozi filter prevoda od blizu seznanil z zgodbo, o kateri je povedal: “Konec novembra leta 2016 je bilo, ko sem nekega dne v rimski palači Braschi obstal pred steno in se ne premaknil več. Trajalo je pol ure, ne vem. Na steni je visela slika Judita obglavlja Holoferna. Takrat nisem vedel, kaj me je uročilo; zdaj vem. Artemisia Gentileschi je s svojim portretom nedvoumnega, pravičniškega nasilja zatresla tla pod nogami mojega pacifizma. Ko sem tri leta pozneje prebiral besedilo Lina Marrazza, sem bil postavljen pred podobno preizkušnjo. In še vedno ne vem, ali ženskam takrat, ko se za tisočletja ponižanj vendarle maščujejo nad nami, uspem odpustiti nasilje ali ne. Moškim ga ne odpustim nikoli.”


Najbolj brano