Zakaj ljudje ubijajo?

V SNG Nova Gorica bo jutri ob 20. uri premiera tragedije Macbeth, v tej sezoni ene največjih produkcij novogoriškega gledališča. Gre za najkrajšo tragedijo Williama Shakespeara, na novo pa je delo prevedel Srečko Fišer. Predstavo je režiral Janusz Kica in igro zaupal mlajšim igralcem.

Neustrašnega vojskovodjo  Macbetha bo igral   Nejc Cijan Garlatti.    Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Neustrašnega vojskovodjo Macbetha bo igral Nejc Cijan Garlatti.  Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

NOVA GORICA > Shakespearovo mojstrovino Macbeth je v novem prevodu Srečka Fišerja režiral Janusz Kica, ki je doslej v novogoriškem gledališču ustvaril že več izjemno domišljenih in odmevnih uprizoritev, med njimi tudi Sen kresne noči in Ondino, ki podobno tematizirata krutost v medčloveških odnosih in njen odziv v svetu fantastičnega.

Glavni vlogi je tako kakor v Ondini tudi v Macbethu zaupal Nejcu Cijanu Garlattiju in Arni Hadžialjević. “V tujini se Macbetha lotijo starejši, izkušenejši igralci, a tu smo priložnost dali mladi ekipi igralcev,” poudarja režiser. Četudi gre za igro o oblasti, pojasnjuje Kica, moč ni primarna tema v predstavi. “Predvsem nas zanima, zakaj ljudje ubijajo. Ali je kaj narobe z njimi, da se odločijo za tako kruto dejanje? Obenem pa je ključen tudi odnos med nastopajočimi, ki je zelo intenziven,” še dodaja režiser poljskega rodu.

Janusz Kica

režiser

“Predvsem nas zanima, zakaj ljudje ubijajo. Ali je kaj narobe z njimi, da se odločijo za tako kruto dejanje?”

Soočanje z grozo lastnih dejanj

V tragediji Macbeth je svet potisnjen v temačnost in zlo. Igra se začne s koncem vojne in konča z novo vojno. Vmes se zvrstijo zločini, ki enako kot življenja nasprotnikov zakoncev Macbeth uničujejo tudi njiju sama, saj ju vse bolj razžirajo notranje stiske, strašljivi prividi in nespečne blodnje. “Igro sem začutil kot zadnji vzdih, ki mu sledi zadnji izdih, pa čeprav smrtni trenutek. Ta padec v tišino je v resnici padec v večnost,” o svoji vlogi Macbetha pove Nejc Cijan Garlatti.

Tudi narava je predstavljena kot mračna pokrajina krvoločnih živalskih bojev, neviht in neurij, naseljena s fantastičnimi bitji, ki se kažejo kot projekcije skritih vzgibov v zagonetnih pokrajinah človeške psihe. “Drugače kakor v Ondini sta v ospredju elementa zemlje in ognja, misel pa je zrak. Misli imajo prosto pot, pridejo in gredo. Niso nič osebnega, dokler se ne identificiramo z njimi,” ga dopolni Arna Hadžialjević.

Zakonca Macbeth se v igri podata na krvavo pot zločinov, da bi zavzela kraljevi prestol, intimno pa ju spričo njunih grozljivih dejanj kmalu začne razjedati in razdvajati občutek krivde. Drama intimnega soočanja z grozo lastnih dejanj je vzbudila mnoga vprašanja tudi pri nastopajočih. “Tragedija ima toliko potencialov, da kar boli, ker gre v smer, ki je jalova,” še razmišlja igralka.

Tretji domači prevod

Zgodbi primerna je tudi scenografija, ki jo je oblikovala Karin Fritz iz Nemčije. Redno sodeluje z režiserjem Kico in pozna njegove želje. “Prevladalo je pravilo 'manj je več' ter 'sinergija je boljša od dekoracije'. Zato smo ustvarili premikajoči se gozd, v katerem se igralci lahko skrijejo oziroma pridejo na plan,” razkriva scenografinja. Kostume je ustvarila Bjanka Adžić Ursulov, avtor glasbe pa je Arturo Annecchino.

“Shakespeare je zahteven in hkrati enigmatičen avtor, ki je svoja dramska dela napisal pred več kot 400 leti. Kot prevajalec sem zato izhajal iz duha današnjega časa in prevod prilagodil uprizoritvi za sedanjost. Takšnega besedila se ne posodablja v smislu, da se meč zamenja s pištolo ...” pravi prevajalec in lektor v novogoriškem teatru Srečko Fišer, ki je doslej prevedel že pet del angleškega dramatika in Sonete. Fišerjev prevod tragedije Macbeth je po Župančičevem in Jesihovem tretji slovenski.


Najbolj brano