Za hlapce rojeni in zdaj ujeti še v strip

Danes mineva 99 let od smrti Ivana Cankarja (1876-1918), ki mu bo posvečeno prihajajoče, jubilejno leto. Že na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu pa smo v branje dobili tri stripovske priredbe Cankarjevih slovitih del, ki so jih začeli snovati lani, ob 140. obletnici pisateljevega rojstva.

Projekt Cankar v stripu nam je prinesel  sveže knjižne obdelave motivov velikega umetnika.  Foto: Andraž Gombač
Projekt Cankar v stripu nam je prinesel sveže knjižne obdelave motivov velikega umetnika.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > “Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!” zdaj ne doni le iz drame ali z gledališkega odra, temveč tudi iz stripovskega oblačka. Pa ne samo ta, še več drugih mojstrskih, tako znanih kakor tudi manj znanih stavkov, prvotno objavljenih v črticah in povestih, je zaživelo v treh stripovskih knjižicah, izdanih pri zavodu Škrateljc. Pri projektu Cankar v stripu so moči združili naši uveljavljeni pisci in ilustratorji, ki želijo zlasti mlajše bralce spodbuditi k odkrivanju tako ustvarjanja kakor tudi življenja pisatelja, dramatika, pesnika, esejista in kritika, ki je sčasoma prerasel v narodni mit.

A prav temu, mitiziranju umetnika, so se uprli ustvarjalci stripov in raje na svež način prikazali Cankarja, ki je še zmeraj živ, iskriv, vznemirljiv, tudi duhovit umetnik. Pod naslovom Moj lajf sta se pisec Boštjan Gorenc - Pižama in ilustratorka Tanja Komadina lotila Cankarjevih avtobiografskih zapisov tako iz spominskega Mojega življenja kakor iz nekaterih drugih črtic. Krenila sta v enajsto šolo pod mostom na pisateljevi rodni Vrhniki, si ogledala učenčeve spopade z učitelji v ta pravi šoli, se ustavila pri vrhniški cerkvi in spremljala Ivanov grešni nakup tistih nagnusnih, mastnih dateljnov, pri zapletih s peharom suhih hrušk pa sta si avtorja dovolila že kar postmodernistično intervencijo, skočila v strip in pomirila strasti med bodočim pisateljem, njegovo sestro in mamo.

Slovito dramo Hlapci je v stripovske oblačke zelo zvesto izvirniku prelil Andrej Rozman - Roza, kar obsežno in gostobesedno knjigo s podnaslovom Ko angeli omagajo pa je ilustriral Damijan Stepančič.

V zanimivo smer je krenil Žiga X Gombač, ki je povest Hlapec Jernej in njegova pravica z ilustratorjem Igorjem Šinkovcem preobrazil v stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica.

Dragocene so tudi spremne besede, ki bralcu še bolj približajo in ovrednotijo Cankarjevo delo. O njegovem ubesedovanju lastnega življenja piše Ženja Leiler, o večni živosti angažiranih HlapcevMladen Dolar, o izgubljenem raju gospodarja Jerneja pa Matic Kocijančič.

Roza, Pižama in Gombač so prejšnji mesec v Cankarjevem domu izid stripov pospremili z gledališko-stripovskim performansom Cankar strip, še živahnejše pa bo leto 2018, polno knjig, predstav, prireditev, razstav in debat, ki se bodo vrtele okrog neumrljivega Cankarja.


Najbolj brano