Vse med glasbenim grmenjem in nežnostjo

Dež in hlad nista mogla do živega 24. mednarodnemu festivalu Jazz Cerkno. Organizatorji in glasbeniki so s pestrim naborom enajstih koncertov in s spremljajočim programom razveselili množično občinstvo. Obiskovalci in glasbeniki so prišli z več koncev sveta, od Avstralije do Amerike, z delavnico in koncertom pritrkovanja pa so prišli na svoj račun tudi domači otroci.

Boštjan Gombač je na tidldibab zaigral  v spremstvu trobilnega 
ansambla slovenske filharmonije. Foto: Saša Dragoš
Boštjan Gombač je na tidldibab zaigral v spremstvu trobilnega ansambla slovenske filharmonije. Foto: Saša Dragoš

CERKNO > Z živahno, v dobršnem delu afriško navdihnjeno mešanico godb se je v nedeljo zarana zaključil 24. mednarodni festival Jazz Cerkno. Prej se je na glavnem Gabrijelovem odru zvrstilo devet zelo različnih zasedb in muzik in še dva v glasbeni šoli. Skupaj z bogatim spremljevalnim programom so organizatorji pripravili v vseh pogledih enega najraznovrstnejših festivalov doslej.

Ljubenu Dimkaroskemu v spomin

Maistah Aphrica (Mai stato in Africa, Nikoli nisem bil v Afriki), osemčlanska zasedba iz sosednje Furlanije Julijske krajine, je z živahnim prepletom različnih glasbenih slogov izpolnila pričakovanja enega vrhuncev in sočasno udarnega zaključka festivala. Skupina glasbo navdihuje s tradicionalnimi afriškimi ritmi. Ne z izvirnimi, pač pa takimi, kakršne si predstavljajo glasbeniki sami. Od tod tudi ime zasedbe.

V resnici je bil vsak koncert mini vrhunec. Nesporno uvodni, v katerem je trobilni ansambel Slovenske filharmonije drugič izvedel projekt Črna luknja. V njem je bilo slišati klasično glasbo, vsestranski Boštjan Gombač pa je zaigral vanj vključeno skladbo Žige Staniča na tidldibab, repliko neandertalčeve piščali. “Posvečam jo Ljubenu Dimkaroskemu, ki je v medvedovo kost izdolbeno piščal osmislil kot najstarejše glasbilo na svetu s tem, da jo je obrnil in zaigral na rezilni rob. Sam je izdelal več kot 300 replik piščali. Jaz igram na repliko, narejeno iz stegnenice kosti novodobnega jamskega medveda,” se je Gombač poklonil profesorju.

Skupaj s Petro Vidmar je 12 domačih otrok uvedel v martelajne, kot v Cerknem imenujejo pritrkovanje z zvonovi. Zaključni koncert občasno nadležno glasnih zvonov cerkve sv. Ane je navdušil domačine. Z navdušenjem je Gombač prisluhnil tudi mladim glasbenim raziskovalcem, ki so letos z mentorjem, skladateljem Drejem Hočevarjem, in kuratorjem, kontrabasistom Gašperjem Livkom, drugič zapovrstjo ustvarili koncertno skladbo. Uvodno so jo predstavili v Cerknem, čaka pa jih še več koncertov in snemanje zgoščenke. Pred njimi je s solističnim recitalom navdušil ameriški čelist Daniel Levin.

Od klasike do elektronike

Med uvodnim klasičnim in etno poskočnim zaključnim koncertom se je zvrstil pester nabor, največkrat improvizirane glasbe. V četrtek je z njo nadaljeval trio Mahall/Stoffner/Lovens, ki prihaja iz Nemčije in Švice. Za zaključek pa se je slovensko-italijanska zasedba Rotten GirlZ kitarista Sama Šalamona z vokalistko Evo Poženel sprehodila od panka do čiste melodike.

Na moč pisan petek se je začel z udarno, gromko muziko razširjene vrtojbenske skupine Koromač in nadaljeval z nežno glasbo ameriške zasedbe Amirthe Kidambi indijskih korenin. Zaključil ga je Luc Ex' Assemblée, ki ga vodi nizozemski basist Luc Ex, tudi avtor vseh skladb. Med drugim je nizozemski saksofonist zaigral na japonsko tradicionalno glasbilo šakuhači. Na dodanem nočnem koncertu so Beograjčani Tapan jazz prepletali z elektronsko glasbo.

Sobotni uvod je pripadel svetovni premieri albuma improvizatorjev Fish wool, predzadnji koncert pa avstralski zasedbi The Necks in njihovemu prav tako improviziranemu, enournemu koncertu.

“Utrujeni smo, a zadovoljni. To je bil res eden najpestrejših festivalov doslej. Zadovoljil je naše obiskovalce različnih, a jazzu privrženih okusov. Občinstvo je, kakor vidite, množično. Dež in hlad našemu festivalu ne moreta več do živega,” je sklenil Simon Kenda, prvi med organizatorji.


Najbolj brano