V Cannesu zlata palma za japonski film Shoplifters

Na 71. filmskem festivalu v Cannesu je zlato palmo prejel japonski film, družinska drama Shoplifters (Tatiči), ki ga podpisuje Hirokazu Koreeda. Režiser velja za japonskega Kena Loacha, ki pripoveduje zgodbe malih, običajnih ljudi. Zmagovalni film govori o obrobnežih v Tokiu, ki zgradijo alternativno družino in so nekakšni moderni Oliverji Twisti.

CANNES > Film Tatiči dokazuje, da je moč najti uteho in nežnost tudi v ekonomsko najšibkejših razmerah. Film po mnenju kritikov tudi pripoveduje, kako državi spodleti ravno pri najbolj ranljivih posameznikih.

Kot je povedal režiser Hirokazu Koreeda v Cannesu, ga je zanimalo, ali lahko ljudje, ki niso v krvnem sorodstvu, zgradijo družino na podlagi skupaj preživetega časa in zavezništev.

Drugo najpomembnejšo nagrado žirije, grand prix, je prejel ameriški režiser Spike Lee za satiro BlacKkKlansman. Film temelji na resnični zgodbi temnopoltega policista, ki se mu je v 70. letih uspelo infiltrirati v koloradski Ku Klux Klan.

Nagrado za najboljšega igralca je prejel Marcello Fonte za vlogo v filmu Mattea Garronea Dogman. Fonte je upodobil Marcella, lastnika malega pasjega hotela, ki se ni sposoben upreti lokalnemu nasilnežu v skupnosti na jugu Italije.

Nagrado za najboljšo igralko je prejela Kazahstanka Samal Jesljamova za vlogo nelegalne migrantke v filmu Sergeja Dvortsevoja Ayka.

Za najboljšega režiserja je bil proglašen Poljak Pawel Pawlikoski za ljubezensko zgodbo Hladna vojna. Pawlikovski, ki je zaslovel s filmom Ida, je s Hladno vojno obnovil zgodbo svojih staršev, dveh umetnikov, razpetih med političnim trenutkom, umetnostjo in ljubeznijo.

Žirija je nagrado za najboljši scenarij prisodila italijanskemu Srečnemu Lazarju (Lazzaro felice) Alice Rohrwacher in iranskim Trem obrazom; scenarij sta napisala Jafar Panahi in Nader Saeivar.

Žirija je posebno zlato palmo podelila legendi francoskega filma Jeanu Lucu Godardu, ki se je v tekmovalni program 21 filmov uvrstil s filmskih esejem Knjiga podobe (Le livre d'image).

Letošnji 71. filmski festival v Cannesu je bil izrazito družbeno angažiran predvsem zunaj kinodvoran. Ton je določalo gibanje Jaz tudi. Po rdeči preprogi se je v znak protesta med drugim sprehodilo 82 filmskih ustvarjalk. Številka ni bila naključna.

Kot je v govoru povedala predsednica žirije, avstralska igralka Cate Blanchett, “je 82 žensk toliko, kolikor znaša število režiserk, ki so se sprehodile po teh stopnicah od prve prireditve tega filmskega festivala leta 1946. V enakem obdobju se je po teh istih stopnicah povzpelo 1688 režiserjev.” Zlato palmo so doslej podelili 71 režiserjem in le dvema režiserkama.

Na seksizem cannskega festivala je na svoj način opozorila tudi članica letošnje žirije, ameriška igralka Kristen Stewart. Ta si je na rdeči preprogi sezula čevlje z visoko peto, ki so zapovedan del ženske toalete. “Če visokih pet in obleke ne pričakujete od fantov, potem jih ne smete niti od mene,” je bil njen komentar.

Na festivalu v Cannesu je beseda, tako kot lani, tekla tudi o filmskih formatih. Letos se je po lanski polemiki s svojo s festivala protestno umaknil spletni velikan Netflix, saj mu vodstvo Cannesa s filmi ni dovolilo konkurirati v tekmovalnem programu, zato niso sodelovali niti v netekmovalnem. Vodstvo festivala v Cannesu namreč še naprej trdno zagovarja stališče, da morajo biti filmi, prikazani v tekmovalnem programu, na ogled tudi v kinodvoranah, kar je v nasprotju z distribucijskim kanalom Netflixa.

Spremljevalci najodmevnejših filmskih festivalov so bili zato letos mnenja, da je Cannes s svojo kritično in polemično držo prehitel celo praviloma družbeno angažiran Berlinale.

---