Svetovno slaven sin služkinje

Na današnji dan pred 170 leti se je v Stockholmu rodil Avgust Strindberg, najznamenitejši švedski dramatik, ki je pomembno vplival na svetovno literaturo in gledališče.

STOCKHOLM > Avgusta Strindberga je 22. januarja 1849 rodila služkinja, česar se je sramoval vse življenje, to pa je močno zaznamovalo tudi njegovo delo - avtobiografski ciklus je naslovil Sin služkinje.

Po prekinjenem študiju medicine je neuspešno poskusil postati igralec, poleg pisanja dram pa se je v burnem življenju lotil še vsega mogočega: obsesivno je pisal, tudi poezijo in prozo, slikal je, se poglabljal v kemijo, religijo in okultizem, pogosta so bila obdobja izčrpanosti in depresije, med hudimi živčnimi krizami se je bojeval z duhovi, dvakrat se je poročil in dvakrat ločil, 14. maja 1912 pa umrl zaradi raka na želodcu.

V prvem, naturalističnem obdobju je prikazoval ljudi, obremenjene z biološkimi in socialnimi, predvsem pa psihološkimi zakoni. “Važna sestavina Strindbergovega naturalizma je prepričanje o sovraštvu in boju, ki vlada ne samo med socialnimi plastmi, ampak tudi med posamezniki in celo spoloma,” v Pregledu svetovne književnosti poudarja dr. Janko Kos. Dodaja, da se Strindbergova literatura oddaljuje od objektivnega opisovanja zunanjega sveta in se približuje psihološkemu realizmu, oplojenemu z naturalističnimi idejami dednosti in socialnega determinizma ter dopolnjenega z analizo podzavesti. V to obdobje sodi tudi Strindbergovo najpogosteje uprizarjano delo, naturalistična enodejanka Gospodična Julija iz leta 1888. Naslovna “junakinja” je grofovska hči, ki si med očetovo odsotnostjo na kresno noč privošči nevarno igro: zapeljati se nameni služabnika Jeana, se poniža in na koncu stori samomor.

Pozneje se je Strindbergova dramatika preusmerila v simbolizem, s posameznimi prvinami je nakazovala celo ekspresionizem. V to obdobje sodijo drame V Damask, Mrtvaški ples, Sonata strahov in druge. Leta 2016 je Nada Grošelj prevedla šest Strindbergovih enodejank, znotraj enih platnic izdanih v knjižni zbirki Documenta pri Alma Mater Europaea - Institutum Studiorum Humanitatis.  

---