Slowind se je poklonil Marjanu Gabrijelčiču in Ivu Petriću

Pihalni kvintet Slowind se je na tretjem koncertu 39. festivala Kogojevi dnevi v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu z izvedbo dela Iva Petrića poklonil skladatelju, ki je preminil 13. septembra. Koncert je bil sicer posvečen 20. obletnici smrti Marjana Gabrijelčiča, rojenega na Gorenjem Polju.

KANAL > Slowind velja za eno najaktivnejših zasedb, ki skrbijo za ohranjanje slovenske glasbe 20. stoletja. Kot velik spodbujevalec nastajanja novih del in njihov izvajalec se je v 23 letih obstoja izoblikoval v vrhunsko zasedbo za sodobno glasbo. Ugled zasedbe so člani, orkestraši Slovenske filharmonije, zgradili na mnogih koncertih po Sloveniji in vsem svetu ter z organizacijo festivalov za sodobno glasbo.

Programsko izhodišče Slowindovega koncerta v sredo je bila generacija skladateljev, rojenih med letoma 1930 in 1940, ki so začeli ustvarjati v povojnem času, v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Zgledovali so se po avantgardnih tokovih in ekspresionizmu ter začeli pisati novo zgodovinsko poglavje, zaznamovano z naprednimi ustvarjalnimi pogledi, s tehtnim znanjem in z drznimi kompozicijskimi stvaritvami.

V ta skladateljski krog so sodili štirje skladatelji, ki jih je kvintet predstavil na koncertu: Ivo Petrić in Štefan Mauri kot najstarejša, Lojze Lebič in Marjan Gabrijelčič pa kot nekoliko mlajša predstavnika generacije. Kontrast tej ustvarjalnosti so predstavljali Obrisi in sence Nine Šenk, ene mednarodno najvidnejših slovenskih skladateljic naše dobe, rojene leta 1982. 

V izvedbi Slowinda vse negativne predstave o sodobni glasbi izpuhtijo. Igra je prežeta s poetično noto, izjemna poustvarjalna kondicija in obvladovanje tehnike ji omogočajo, da še tako ritmično zapleteno gradivo podaja lahkotno. Vešča je izvedbe najzahtevnejše kompozicijske teksture. S sproščenostjo se poda v odkrivanje najdrobnejših melodičnih iger, ujetih v note. Na ta način še tako modernističen Petrićev drugi Pihalni kvintet, mozaična, programsko zasnovana Gabrijelčičeva Salonica 1, impresionistična Maurijeva Spominjanja in Lebičevi Dogodki II zazvenijo enkrat romantično, drugič rezko, vedno pa v dobro prepletenih izvajalskih linijah posameznih članov, ki se stekajo v poenoteno celoto.

Posebej velja izpostaviti delo Nine Šenk Obrisi in sence, ki je umetelno zasnovana skladba in jo je zasedba podala vrhunsko. Glavni motiv je linija, ki solistično prehaja od enega glasbila v drugo in tako tvori homofonijo. Zvočno atraktivna skladba se poslušalcu kaže kot platno, na katero vsak član riše s čopičem svoje posebne zvočne črte - Slowind jih je podal natančno in navdahnjeno, tako kot tudi druge skladbe na koncertu v Kanalu.  

---