Odlična glasba in občinstvo

6. Mednarodni bienale sodobne glasbe, ki se je v Kopru sklenil v petek, je v petih dneh na sedmih koncertih ponudil izvedbe skoraj 50 sodobnih skladb; 12 jih je bilo prvič izvedenih v Sloveniji, pet pa jih je doživelo krst.

Kako zveni kamen, so v Pokrajinskem muzeju Koper preizkusili tudi obiskovalci.  Foto: Lea Hedžet
Kako zveni kamen, so v Pokrajinskem muzeju Koper preizkusili tudi obiskovalci.  Foto: Lea Hedžet

KOPER > Za izvrstne izvedbe so poskrbeli uveljavljeni solisti in komorne skupine, skupno 61 koncertantov iz šestih različnih držav.

Posebno doživetje je bila petkova izvedba znamenitega Schönbergovega dela Pierrot Lunaire ansambla Neofonía in izjemnega solista - zvezda sklepnega večera je bil Carl Rosman, sicer izvrsten klarinetist, trenutno pa eden največjih vokalnih interpretov modernega glasbenega gledališča. Pred leti si ga je izposodila slovita katalonska skupina La Fura dels Baus za izvedbo Xenakisove Oresteje, podobno vlogo pa je v Davisovih Pesmih za norega kralja odigral tudi na 5. Bienalu.

Začaral je poslušalce

Vrnitve v Koper je bil Carl Rosman vesel, saj je zanj izvajati eno največjih mojstrovin 20. stoletja skupaj z izvrstnimi glasbeniki ansambla Neofonia pod vodstvom Stevena Loya pred “tako navdušenim občinstvom pravi privilegij”, je dejal. Poleg tega je bil verjetno prvi, ki je - posebej za to priložnost - priredil Giroudovo poezijo v Schönbergovi partituri za moški glas, v Hortlebnovem nemškem prevodu. Začaral je številno občinstvo v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper, kjer je bila z obiskom zadovoljna tudi umetniška vodja Bienala Tatjana Jercog: “Imeli smo res odlično občinstvo, vsi koncerti so bili zelo dobro obiskani, kar nam vliva voljo za nadaljnje delo.”

Predvsem so festival pozorno spremljali mladi, ki so jim organizatorji namenili za glasbenika najpomembnejši čut, sluh. Na koncertu, s katerim so v petek popoldne s svežimi idejami in zavzetimi interpretacijami navdušili tako mladi skladatelji kakor izvajalci, člani Studia za sodobno glasbo ljubljanske Akademije za glasbo in ansambla Nova Tergeste Contemporary, ki izhaja iz tržaškega konservatorija Tartini.

Drzen preplet glasov in glasbe

V znamenju mladih je bil tudi otvoritveni koncert, ki ga je ob Slovenskem tolkalnem projektu oblikoval Dekliški zbor Glasbene šole Koper. Pod vodstvom Maje Cilenšek je oblikoval res tehten in tudi zahteven spored v drznem prepletu vokalne in instrumentalne glasbe ter ob prepričljivih izvedbah skladb Pavleta Merkuja, Bojana Glavine, Ambroža Čopija in Lojzeta Lebiča krstil dve deli svojih pevk: poezijo Gaie Sluga in skladbo Federiche Lo Pinto. In tako kot kamniti instrumenti (skulpture Alenke Vidrgar) ansambla SToP so tudi mlade koprske pevke nudile poslušalcem dotik; ne kamna, temveč kopriv, jabolka, vode, dežja, zime ... Dotik ali tip je bil namreč čut, povezan s prvim koncertom letošnjega bienala, ki naj bi z vsakim koncertom prebudil enega od šestih čutov; poleg tipa še vonj, okus, sluh, vid in intuicijo, ki je po Karlheinzu Stockhausnu šesti čut. Pokojnemu skladatelju je bil posvečen tretji koncert, ki sta ga oblikovala njegov nekdanji učenec, klarinetist in skladatelj Michele Marelli (letos tudi umetniški vodja festivala), ter violinist Georges-Emmanuel Schneider ob pomoči elektronskega mojstra Marca Accardija.

Ob izvedbah nekaterih kultnih pa tudi manj znanih skladb očeta elektronske glasbe je Marelli prispeval tudi svojo noviteto Cefixoral, ki je v Kopru doživela krst. Za dve slovenski praizvedbi pa je na torkovem koncertu poskrbel klavirski trio violinistke Helene Winkelman, čelista Francesca Dillona in pianista Emanueleja Torquatija s skladbo Quaderno Kosovel italijanskega avtorja Stefana Pierinija, ki ga je navdihnila Kosovelova poezija, in z Nocturnom, nekakšno parafrazo Schubertove glasbe članice tria, Helene Winkelman. In ker so člani tria tudi s prepletanjem sodobnih in romantičnih del Roberta Schumanna priklicali v spored preteklost, se je nanjo navezal še vonj po sivki.

Tudi elektronika

Na četrtkovem koncertu pa smo okušali. In ker je okus varljiv, se za njim vselej še kaj skriva. Za elektroniko so se najprej skrivale izvrstne izvedbe fagotistke Élise Jacoberger, ki je presenetila s skladbami za solo fagot (in elektroniko). Dve od teh smo v Sloveniji prvič slišali. Potem je zazvenela še izvirna glasba za električno kitaro, zanimiva zmes spektralne in moderne plesne glasbe mladega domačega ustvarjalca Luke Batiste, nekdanjega učenca koprske glasbene šole, ki končuje podiplomski študij v Amsterdamu.

In prav taki koncertanti - skladatelji so ponos Mednarodnega bienala sodobne glasbe, ki ga v Kopru prirejata Društvo prijateljev glasbe in Glasbena šola, zibel mladih ustvarjalcev, navdahnjenih tudi v preteklih edicijah festivala. Ta se rojeva iz leta v leto, podira meje, obenem pa nudi mladim užitek vpogleda in soustvarjanja sodobne glasbe ter z njo zgodovine.

V tem je posebnost bienala, ki zbuja vse več zanimanja po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja.  

Lea Hedžet, Radio Koper


Najbolj brano