Nori konj hrza pod rožnato luno
Neil Young, ki bo novembra dopolnil 74 let, brez predaha niza koncertne albume iz gromozanskega arhiva. Jeseni izdanemu Songs for Judy bo danes sledila Tuscaloosa, jeseni čisto nov album s kultnimi Crazy Horse, še prej pa evropska turneja.
Na nedavnem koncertu v Vancouvru je Neil Young (levo) ogrevanje
občinstva zaupal Elvisu Costellu, ki se je lani spopadel z rakom.
LOS ANGELES
>
Neil Young, kanadski kantavtor iz Kalifornije, ima v opusu že 37 studijskih albumov, koncertne plošče, filmsko glasbo, na spletu je odprl vrata svoje arhivske zakladnice, bil je član skupin Buffalo Springfield in Crosby, Stills, Nash & Young ...
S kultnimi Crazy Horse bo jeseni objavil album Pink Moon. Stari mački napovedujejo, da bodo z novo izdajo praznovali 50-letnico mojstrske plošče Everybody Knows This Is Nowhere, ne razkrivajo pa, ali je naslov povezan tudi z istoimensko zadnjo ploščo, ki jo je leta 1972 izdal pokojni angleški kantavtor Nick Drake.
Že poleti bo Young z mladim bendom Promise of the Real popotoval po Evropi, poslušalci se bodo 6. julija iz Slovenije zapeljali do olimpijske dvorane v Münchnu, bliže ga letos ne bo.
Mojster pridno niza nove studijske albume, zadnja leta nabite z okoljevarstvenim in protitrumpovskim protestom, oboževalcem pa ni dolgčas niti vmes. Kratkočasijo jih izvrstni koncertni albumi iz arhiva. Pred meseci je izšel Songs for Judy (Shakey Pictures Records/Reprise/Nika), na katerem so zbrane akustične pesmi, ki jih je leta 1976 izvajal samostojno med ameriško turnejo s Crazy Horse. Naslov je albumu dal uvodni monolog, v katerem občinstvu pripoveduje o prividu - na koncertnem prizorišču da se mu je prikazala pokojna pevka, plesalka in igralka Judy Garland ter ga pobarala: “Kako gre kaj posel, Neil?” Poslušalci se smejejo, vriskajo, ploskajo, kantavtor pa navrže: “Ni mi treba verjeti.” In že brenka po kitari ter prepeva z značilnim visokim glasom. Niza klasike Heart of Gold, After the Gold Rush in druge, tudi raritete in celo pesmi, ki so izšle šele pozneje, prvič pa je objavljena No One Seems to Know. Young igra kitaro, bendžo, klavir in orglice, v sproščenem vzdušju prepeva o ljubezni, politiki, odraščanju, drogiranju, umiranju ...
Izbiranje najboljših posnetkov s turneje v knjižici komentirata fotograf in kitarski tehnik Joel Bernstein ter njegov prijatelj, režiser Cameron Crowe, ki je turnejo spremljal kot 19-letni novinar. Posnetki, ki so doslej krožili kot piratska izdaja, so zvočno izčiščeni.
Že danes bo izšla še Tuscaloosa, prav tako koncertni album, ki ga je Young s skupino The Stray Gators posnel leta 1973, 9. septembra pa bo objavil še knjigo To Feel the Music (Začutiti glasbo). S sodelavcem Philom Bakerjem bo v njej poročal o svojem sizifovskem boju za čim kakovostnejši zvok digitalne glasbe.