Navdih našli pri Plečniku

V okviru predogledov mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah so danes odprli slovenski paviljon. Vodni paviljon po vzoru Plečnikovega nezgrajenega parlamenta nagovarja obiskovalce k razmisleku oziroma razpravi različnih strok o bodočih posegih v prostor v povezavi z vodo.

BENETKE > Slovensko predstavitev na 16. bienalu, ki sta ga kuratorki iz Dublina Yvonne Farrell in Shelley McNamara poimenovali Prostor svobode, je odprl generalni direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Igor Teršar. Poudaril je, da je Jože Plečnik veliko razmišljal o arhitekturi in njeni harmoniji z vodo.

Premisliti na novo

Živeti z vodo je naslov slovenske nacionalne predstavitve, ki ga je ministrstvo zaupalo Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Njegov direktor in hkrati komisar projekta Matevž Čelik je za ta namen imenoval 13-člansko mednarodno skupino strokovnjakov. Ob začetku skoraj enoletnega dela so se srečali z vprašanjem, kateri bodo v prihodnje po njihovem mnenju nujno potrebni posegi v prostor v povezavi z vodo in kakšne priložnosti to predstavlja v primeru povezovanja različnih strok in razvijanja novih, hibridnih projektov.

Njihov odgovor je bil, da novih projektov ne bi smeli razvijati na način, da zgolj posredujemo in odgovarjamo na katastrofe, kadar se pojavijo, ali da popravljamo stare napake iz preteklosti, temveč da je vodo v prostoru treba premisliti na novo.

Dvodelna slovenska predstavitev

Slovenska predstavitev je razdeljena na dva dela. Za znanstveni del je ekipa, ki sta jo koordinirala izumitelj in raziskovalec Maj Plemenitaš ter profesor krajinske arhitekture iz ZDA Bradley Cantrell, razvila tri fizične prototipe in informacijski element, ki po besedah prvega prikazujejo odnose med silami v naravi, na katere skuša vplivati človek, in silami, nad katerimi nima neposrednega nadzora, kot so dejavniki iz okolja, denimo dež, vodni tokovi ... “Naša ambicija ni reševanje enega problema, ampak razumevanje razmerij med problemi, ki jih lahko uporabimo kot potencial za spremembe,” je pojasnil Plemenitaš.

Za drugi del pa je celotna ekipa oblikovala vodni paviljon po vzoru Plečnikovega neuresničenega parlamenta iz leta 1947 z dvanajstimi stebri, ki se v obliki stožca pnejo proti stropu in simbolizirajo različna stališča glede upravljanja z vodo, bodisi okoljska, ekonomska ali politična. S tem so želeli namigniti, da je za to vprašanje potrebna demokratična razprava, v katero bi vključili različne stroke in različne politične poglede.

“Stebre lahko razumemo tudi kot arhitekturno grožnjo, kot nujnost sprejema dolgoročne odločitve ne glede na kratkoročne politične pozicije,” je povedal arhitekt Miloš Kosec. “Zato se nam je zdelo, da je to ustrezna prostorska alegorija, kako bi morali pristopati do tako kompleksnih, tako spreminjajočih se, nepredvidljivih, pa obenem za življenje tako ključnih zadev, kot so vode,” je dodal.

Po njegovem mnenju gre v tem primeru tudi za vprašanje, kje zidati nove naselbine po Sloveniji, saj jih zadnjih 50 let zidamo na poplavnih površinah, tam, kjer stoletja ni bilo nobene stalne poselitve, posledice tega pa so jasne.

Arhitektka oziroma krajinska arhitektka Marta Vahtar, še ena članica skupine, je prepričana, da bi relativno mlada stroka, kot to velja za krajinsko arhitekturo, lahko odgovorila na marsikatero vprašanje, povezano z vodo - med drugim v mestih, kjer je dosedanji način gradnje pretrgal naravni vodni krog -, če bi ji politični odločevalci prisluhnili. Širši javnosti bodo beneški arhitekturni bienale odprli jutri, potekal bo do 25. novembra.

---