Najraje bi učil glasbo v Novi Gorici

Sedemnajstletnega Eneja Ljubiča Šinigoja iz Nove Gorice glasba najprej ni posebej zanimala. Postati je želel kemik.

Enej Ljubič Šinigoj na Glasbeni šoli Nova Gorica, kjer je pri sedmih letih začel igrati flavto pri Doris Kodelja, ni blestel. Pri teoriji je bil komaj pozitiven, ko pa mu je učiteljica dala zaigrati Papagenove zvončke iz Mozartove Čarobne piščali, se je premaknilo. Na youtubu je naletel na sopranistko Diano Damrau in jo poslušal brez prestanka. V tednu je znal večino Čarobne piščali na pamet. Začel je pisati glasbo in vpisal klavir.

Zdaj obiskuje 4. razred pri Ingrid Silič, v tem letu pa zaključuje še 8. razred flavte ter pripravlja recital, na katerem se bo predstavil. Potem bo začel z violončelom.

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. V tokratni istoimenski rubriki v oddaji Glasbeni abonma bomo drevi ob 20. uri bomo prisluhnili glasbi Eneja Ljubiča Šinigoja v izvedbi glasbenikov z Glasbene šole Nova Gorica.

Za vsako odločitvijo stoji razlog. Klavirja se je začel učiti zaradi študija kompozicije: “Potrebujem ga za sprejemne izpite, sicer pa mi ni najbliže. V veliko veselje mi je in igram ga vsak dan, a nikoli ne bi bil poklicni pianist, saj mi je samo učenje repertoarja preveč sistematično, 'piflarsko'. Pri flavti ali petju, tudi če si v orkestru, imaš eno linijo, ki se ji bolje posvetiš.”

Obožuje Chopinove Nokturne in tudi ustvarjalnost se mu prebudi med 22. in 3. uro zjutraj: “Sem nočna ptica. Ne potrebujem veliko spanja, 'noč pa obudi čute', če povzamem besede Fantoma iz opere.” Takrat ima mir in čas, da se posveti tistemu, kar ima najraje - pisanju simfonije in opere Lorelei. “Ko pišem po naročilu, pišem v enem kosu, od jutra do noči,” pravi. Komponira od 9. leta: “Prvi impulz, ki me je pri kompoziciji privlačil, je bila želja pustiti nekaj svojega. Nekateri deli v skladbah so mi zveneli pomanjkljivo in zdelo se mi je, da bi jih lahko naredil drugače. Tako sem začel.” Naletel pa je na prepreke. “Včasih za začetek potrebujem motiv ali temo, ki ju potem razvijam. Lahko pa ustvarim svoj motiv in ga ne znam razviti. Zato študij kompozicije,” pojasnjuje.

Nima mentorja, ki bi bdel nad njegovim skladateljskim zorenjem. Zadnje tri mesece se pripravlja na sprejemne izpite na Akademiji za glasbo Ljubljana pri skladateljici Bojani Šaljič Podešva v Ajdovščini. “Trudim se oddaljiti od ideala klasične popolnosti. Prej je vse, kar ni bilo Mozart, zvenelo v mojih ušesih nepopolno,” pravi. “Nato sem odkril romantiko in njeno filozofijo. Spoznal sem, da mi je s svojo kompleksnostjo bliže. Poskušam se 'prešolati' v odprto miselnost in neomejeno čustvenost 19. stoletja.” Najbolj ga navdihujejo italijanski operni ustvarjalci: Bellini, Donizetti, Rossini, Puccini, pa tudi velikan nemškega Lieda, Franz Schubert. Če pa bi moral izbirati med sodobnimi skladatelji, bi izbral Arva Pärta ali pa Teha Tearda, Yanna Tiersena... Kot zaprisežen romantik ima rad vse, kar je povezano s tem obdobjem: “Všeč mi je nemško viharništvo Goetheja, pa Prešeren, Dostojevski.”

Njegove kompozicije večinoma niso eksperimenti, ampak nadaljevanje neke tradicije, pa vendarle zvenijo kot sadovi našega časa. V opusu ima Rusalko za dve kitari, Swallows flight za  ansambel glasbil, Hourglass Fantasia za godalni kvartet, In Solitude za klavirski kvintet in še veliko drugega. 

V tem šolskem letu je začel peti pri Marjetki Luznik in Vladimirju Čadežu. “Preden sem začel pisati glasbo, sem si želel peti v operi,” se spominja. “Mi je blizu, z njo sem vstopil v svet glasbe. Moja idealna kariera bi bila kombinacija opernega petja in skladateljevanja. Plan B pa je lesena hišica sredi gozda s pianinom, kupom notnega papirja, vrtičkom, mačko.”

Velika mesta mu niso všeč. Večkrat je bil v operah v Londonu in New Yorku, a mesto se mu zdi tuje. Nova Gorica je dober kompromis, blizu je gozd. “Ne zanima me študij v centrih sveta. Presrečen bi bil, če bi lahko učil glasbo na eni od novogoriških osnovnih šol in jo približal otrokom, da bi v njej uživali. Če bi jim lahko to dal, bi bilo moje življenje popolno, kot če bi pel in pisal za newyorško metropolitansko opero.”   

Enejeva komorna dela bo letos posnela in izdala na zgoščenki Glasbena šola Nova Gorica.

---