“Ljudi najbolj določa njihova človečnost”

Festival slovenskega filma se vselej začne s podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko delo. 10. septembra, ob slovesnem začetku letošnjega slovenskega filmskega praznika, jo bo v Portorožu prejel režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki je vtisnil neizbrisen pečat slovenskemu mladinskemu filmu.

Tugo Štiglic, dobitnik letošnje Badjurove nagrade za življenjsko 
delo. Foto: arhiv SFC
Tugo Štiglic, dobitnik letošnje Badjurove nagrade za življenjsko delo. Foto: arhiv SFC

LJUBLJANA > Tugo Štiglic (1946) sodi med najprepoznavnejša imena slovenske mladinske kinematografije. Kot desetletnik je odigral eno glavnih vlog v celovečercu Dolina miru, kasneje vrsto let delal kot asistent režije, leta 1986 pa posnel celovečerni prvenec Poletje v školjki, “film mladosti” vseh tistih, ki so odraščali v osemdesetih. V njem je po besedah Mihe Knifica, predsednika žirije za podelitev Badjurove nagrade, “v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike, ki jih je bilo občinstvo vajeno iz uspešnic Janeta Kavčiča in Rajka Ranfla, vnesel tudi popularno glasbo in ples. Lokacijo dogajanja pa prvič v mladinskem kinofilmu prestavil na morje in tako nekoč pomembno filmsko mesto Piran, skupaj s Portorožem in solinami, vpisal na filmski trak za naslednjo generacijo.”

Dve leti kasneje je Poletje v Školjki dobilo tudi nadaljevanje, po osamosvojitvi pa je Štiglic posnel dva igrana televizijska filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. Leta 1998 je nastal njegov Patriot, ki sodi med redke predstavnike akcijskega filma pri nas, kasneje pa se je vrnil k mladinskemu filmu in režiral Dvojne počitnice (2001), Pozabljeni zaklad (2002), pred osmimi leti pa Črne brate po povesti Franceta Bevka.

Pred dvema letoma, ko so na filmskem festivalu v Cannesu predvajali restavrirano različico Doline miru, je Štiglic dejal, da se ob snemanju ni zavedal brezčasnega sporočila tega filma: “Govori nam, da ljudi najbolj določa ena stvar - njihova človečnost.” Po besedah Mihe Knifica se je Tugu Štiglicu v vseh filmih, ki jih je režiral, še zlasti pa v mladinskih, “posrečilo osvetliti ter nenasilno in nepridigarsko izpostaviti in povzdigniti prav to - človečnost.”


Najbolj brano