Krkavški kamen in posebni pokopi

Vznemirljiva odkritja arheologov so znova na ogled v galeriji Pokrajinskega muzeja Koper, ki je v tokratnem sodelovanju z Goriškim muzejem pripravil razstavo, v kateri glasno spregovori tudi smrt.

KOPER > Dopolnjena gostujoča arheološka razstava Goriškega muzeja na sodoben način predstavlja zanimive rezultate novejših arheoloških raziskav v cerkvi sv. Lenarta in bogato zakladno najdbo srebrnikov iz Dolnjega Cerovega v Goriških Brdih. V Kopru so ji ob bok postavili nekaj arheoloških najdb iz starejših raziskav v Krkavčah in v Fijerogi ter kopijo krkavškega kamna.

Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper, pravi, da razstava Ad Sanctus govori o tistih delih arheologije, o katerih se običajno malo manj govori, saj niso tako bleščeča, prinašajo pa veliko pričevanj o preteklosti. 

Teja Gerbec 

kustodinja za arheologijo iz Goriškega muzeja

“Načina pokopa, odkritega v Dolnjem Cerovem, na območju Slovenije še nismo spoznali. Poznamo pa ga v tedanjem zahodnem cerkvenem svetu, denimo na prostoru Italije, kjer je največ najdišč na območju Toskane.”

Razstavo sta sooblikovala Teja Gerbec  iz Goriškega muzeja in Radovan Cunja iz Pokrajinskega muzeja Koper. Arheološko najdišče  v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem  je prineslo razstavo, za katero sta zaslužna novogoriški zavod za varstvo kulturne dediščine in center za preventivno arheologijo, s katerim je Goriški muzej sodeloval na izkopavanjih. 

Dve plošči okoli glave, tretja na obrazu

Dolnje Cerovo je vasica na jugu Goriških Brd, kjer so med letoma 2014 in 2016 potekale arheološke raziskave  in izkopavanja znotraj cerkvenega prezbiterija, med katerimi so odkrili sledove dveh starejših arhitekturnih ostalin cerkve. “Kjer danes stoji cerkev sv. Lenarta, je zagotovo že v 11. stoletju stala starejša cerkev,” pravi Teja Gerbec. 

Radovan Cunja

kustos za arheologijo v Pokrajinskem muzeju Koper

“Lega krkavškega kamna je zanimiva tudi, ker se nahaja na sečišču leg različnih cerkva, ki tvorijo prostorski križ, in ta umestitev verjetno ni naključna.”

Med izkopavanji niso odkrili veliko najdb, arheološko najdišče pa je zanimivo zaradi načina pokopa. Pokojni so bili v grob položeni v smeri vzhod-zahod, kjer je bila glava položena na zahod, kar je bilo za tiste čase običajno, posebnost pa je, da so imeli glavo dvignjeno. Ležala je na blazinici iz zemlje, v enem primeru je imel pokojni glavo položeno na skupek kosti iz starejšega groba. Glava je bila v več primerih obdana z dvema kamnitima ploščama, tretja plošča pa je obraz prekrivala. “Takšnega načina pokopa na območju Slovenije še nismo spoznali. Poznamo pa ga v tedanjem zahodnem cerkvenem svetu, denimo na prostoru Italije, kjer je največ najdišč na območju Toskane. Ta način pokopa se razlaga s krščanskim prepričanjem, da je bil pogled pokojnega usmerjen na vzhod, v smer prihajajočega Kristusa, ki prinaša odrešenje.”

Po antropološki analizi kosti se je izkazalo, da imajo vsi pokojni na njih izrazite sledove težkega dela, predvsem z rokami. Najverjetneje je šlo za posledice dela na poljih. Teh sledov nimajo samo moški in ženske, temveč tudi zelo majhni otroci.

Razstavi so Goričani pridali še eno posebnost te  vasice - zakladno najdbo oziroma mošnjo s 93 srebrniki, ki je bila okoli leta 1518 skrita v skrinji v starejši hiši v neposredni bližini cerkve in jo lahko povežemo s habsburško-beneškimi vojnami. Domnevajo, da jo je skril neki vojak, ki se zatem očitno ni več vrnil ponjo. 

Spomin na Fijerogo še živi

Vznemirljiv in skrivnosten srednji vek je v galerijo Pokrajinskega muzeja Koper v Kidričevo ulico pripeljal tudi kopijo krkavškega kamna. Drobce srednjega veka, ki so jih v razstavo vpletli v koprskem Pokrajinskem muzeju, je predstavil kustos Radovan Cunja. Odločili so se za grobišča, čeprav je bilo na območju Istre malo tovrstnih arheoloških izkopavanj in je od zadnjih minilo veliko časa. Prikazan je hrib pri Krkavčah, kjer je že leta 1957 dr. Vinko Šribar iz Narodnega muzeja tik ob pokopališču izkopal ostanke neke arhitekture in tudi del nekega srednjeveškega grobišča. Na tem območju koprski škof Paolo Naldini v svojem opisu koprske škofije iz leta 1700 omenja obstoj neke cerkve, in mogoče so to ostanki “Šribarjeve” cerkve, česar pa z gotovostjo ni mogoče trditi. Dragoceno  izkopavanje je doslej ostalo edino.  

V neposredni bližini je tudi najdišče krkavškega kamna, na katerem sta antropomorfni upodobitvi človeka z razprtimi rokami, okoli glave pa so žarki. To stilizirano upodobitev je težko časovno in vsebinsko opredeliti in razložiti. Nekateri ga postavljajo v prazgodovino  in ga opredeljujejo kot edini slovenski menhir, denimo arheolog Davorin Vuga, drugi menijo, da gre za upodobitev boga Mitre, perzijskega božanstva, tretji kamen umeščajo v srednji ali celo novi vek. “Nobene interpretacije ni mogoče zadovoljivo dokazati. V njegovi neposredni bližini je rimsko najdišče, blizu je bil najden tudi rimski milnik in lahko trdimo, da je tukaj potekala rimska cesta Via Flavia. Lega krkavškega kamna je zanimiva tudi, ker se nahaja na sečišču leg različnih cerkva, ki tvorijo prostorski križ, in ta umestitev verjetno ni naključna,” pojasnjuje Cunja.

Na razstavo je umeščen še spomin na cerkvico sv. Štefana v Fijerogi. Leta  1986 so arheologi raziskovali ostanke te cerkvice, ki bi jo lahko primerjali s cerkvico sv. Jurija v Zanigradu. Danes je ni več, na njenem mestu je zrasla črna gradnja, kar Cunjo boli še danes.

---