Režiser Miroslav Mandić je v Kosovelovem domu predstavil film Igram, sem

Koprodukcijski film, naslovljen Igram, sem, prinaša tri zgodbe treh različnih igralcev iz treh različnih držav. Vsak na svoj način postopoma zapušča igro in postaja eno z življenjem svojega lika. O ustvarjanju filma je v sežanskem Kosovelovem domu v petek pripovedoval režiser Miroslav Mandić.

Z  Miroslavom Mandićem (levo) se je po projekciji pogovarjal gostitelj David Terčon. Foto: Petra Mezinec
Z Miroslavom Mandićem (levo) se je po projekciji pogovarjal gostitelj David Terčon. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Film je nastajal več let. “Najprej je kot kratek film nastala sarajevska zgodba. Sprva sem razmišljal, da bi jo podaljšal v celovečerni film, vendar se za to nisem odločil. Nato sem pomislil, da bi uporabil svojo izkušnjo razpršenosti med tremi državami oziroma mesti,” je povedal režiser Miroslav Mandić. Rodil se je v Sarajevu, živi v Ljubljani, z Zagrebom in s Hrvaško pa ga povezujejo družinske in prijateljske vezi.

Luna Zimić Mijović je upodobila protagonistko prve zgodbe, objestno sarajevsko najstnico Lino.

Od serije Top lista nadrealista do Slovenije

Režiser in scenarist Miroslav Mandić je pred vojno režiral kultno televizijsko serijo Top lista nadrealista, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je na Češkem režiral številne dokumentarce. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer je ustanovil produkcijsko hišo Filmostovje. Igram, sem je njegov drugi celovečerni igrani film, pred tem je leta 2013 režiral film Adria Blues. Podpisal se je tudi pod dva celovečerna dokumentarna filma Iskajoč Johnnyja (2009) in Ljubimca na meji (2005).

Mladi brez priložnosti

Prva zgodba. Mlada igralka Lina (Luna Zimić Mijović) iz Sarajeva dobi povabilo k snemanju novega filma. Zaradi priprav na vlogo tatice začne krasti tudi v resničnem življenju.

Med snemanjem preseže značaj svojega lika, razočarana zapusti film in želi svetu pokazati, česa je sposobna. “Gre za pripoved o objestni mladini, ki ji starši zapuščajo nefunkcionalno državo. Mladi v Sarajevu in Bosni nimajo veliko priložnosti za prihodnost. Ni težava le brezposelnost, ampak tudi zaposlenost, ker so plače tako nizke, da je težko preživeti,” je pojasnil Miroslav Mandić in dodal: “Naša mladina je relativno izobražena, razgledana, zvita in ni naivna. Če doma priložnosti nimajo, gredo drugam. A če so ljudje med vojno mislili, da jih v tujini čaka boljša prihodnost, je danes drugače. Ljudje se bojijo tudi oditi. Obsojeni so na okoliščine, kakršne so.”

Miroslav Mandić

režiser

“Ko sem prišel živet v Ljubljano, so mi rekli, da je to pravo mesto za življenje, ker ima Slovenija najvišji bruto domači proizvod na prebivalca med tranzicijskimi državami. Ko sem sedel na nabrežju Ljubljanice, pa me je presenetilo, da vsakih pet minut k meni pride brezdomec.”

Če ni priložnosti, da bi se izkazali v pozitivnem smislu, se skušajo izkazati v negativnem smislu. Taka je tudi glavna igralka v sarajevski zgodbi.

Druga plat naše družbe

Druga zgodba. Niko (Gregor Zorc) se v Ljubljani med raziskovanjem za vlogo klošarja potika po zavetiščih in navezuje stike z resničnimi brezdomci. Svoboda življenjskega sloga brez obveznosti ga povsem prevzame.

Gregor Zorc

“Ko sem pred leti prišel živet v Ljubljano, so mi rekli, da je to pravo mesto za življenje, ker ima Slovenija najvišji bruto domači proizvod na prebivalca med tranzicijskimi državami. Ko sem potem sedel na nabrežju Ljubljanice, pa me je presenetilo, da vsakih pet minut k meni pride brezdomec. Ugotovil sem, da sem prišel v družbo, ki ima tudi drugo stran,” je o zamisli za ljubljansko zgodbo povedal režiser. Z brezdomci se je začel pogovarjati, razmišljal je tudi o dokumentarnem filmu.

Žajfnice, metafora za družbeno hipokrizijo

Tretja zgodba. V njej nastopa hrvaški igralec Goran Bogdan, ki snema tudi v Veliki Britaniji in ZDA; med drugim je upodobil hladnokrvnega morilskega Kozaka v seriji Fargo. V Mandićevem filmu upodobi Luko, ki strastno ljubezen iz televizijske nadaljevanke prelije na soigralko. Po končani produkciji jo zasleduje in ji zatrjuje, da jo ljubi. Ona pa mu odvrača, da dogajanje pred kamero nima nič z njunim zasebnim življenjem, a Luka kljub temu obsesivno vztraja.

Goran Bogdan

“Na Hrvaškem zadnja leta vsi gledajo žajfnice. Seveda jih gledajo v vseh državah, ampak mislim, da Hrvaška prevladuje tako po produkciji kot tudi po gledanosti teh serij. Laži o človeških življenjih v teh žajfnicah se mi zdijo dobra metafora za hipokrizijo v družbi,” je o zadnji zgodbi, ki s prvima dvema tvori triptih, dejal Mandić.

Na Primorskem si bo film Igram, sem mogoče ta teden ogledati še v Art kinu Odeonu v Izoli. Na sporedu bo od četrtka do nedelje.


Najbolj brano