Poezija je tvoja!
Knjižna polica
22. 02. 2019, 15.10
, posodobljeno: 12. 07. 2019, 11.46
Kaj je pesnik s tem hotel povedati? Ne, brez skrbi, bralcu nove antologije poezije ni treba odgovarjati na to zaprašeno šolsko vprašanje.
Knjigo Pesem sem - razumljive pesmi za nerazumljive čase sta urednik dr. Igor Saksida (desno) in
izolski raper Drill premierno predstavila minulo jesen na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Foto: Maja Pertič Gombač
Bralec je v uvodu naprošen, da odloži telefon, izklopi računalnik ter prisluhne tišini in govorici, prepletenima v približno sto pesmih. Urednika antologije Pesem sem in avtorja tako informativnih kakor igrivih in duhovitih spremnih oblačkov dr. Igor Saksida in Aleš Šteger sta pesmi zajela iz minulega pol stoletja, med platnice pa ujela tako že pokojne kakor še žive domače in tuje poete najrazličnejših smeri, slogov in nazorov. Nista se omejila na klasike, uvrščene v kanon in čitanke, niti na popevčice brez globine, marveč sta še najraje segla po pesmih, ki stojijo na trdnih tleh in nas obenem zmorejo ponesti v nebo, nam odpreti nova obzorja.
Umestila sta jih v tri razdelke: v Poljubu so take o ljubezni in čustvih nasploh, v Križemsvetu pesmi o najrazličnejših potovanjih, pod naslovom Bžraumps! pa so stihi o uporu in ustvarjanju. Zadnji razdelek je neobičajen naslov našel v verzu pesmi Človek (rap), ki jo je lanski Prešernov nagrajenec Boris A. Novak napisal že leta 1992, pred razmahom rapa pri nas. V spremnem oblačku Šteger pripominja, da poezijo najdemo tudi v punku, rocku, etnu, šlagerjih, šansonih: “Zanimivo, vse te glasbene zvrsti dosegajo svoj izrazni višek tedaj, ko se najbolj neposredno zavejo moči besede.”
Pesniki, rokerji, raperji
Pred tremi leti je Nobelovo nagrado za literaturo dobil Bob Dylan, ki se mu sicer ni uspelo uvrstiti v Pesem sem, je pa zato tu plejada drugih iz popularne glasbe. Njihove pesmi so povabljene v dialog s poezijo, pari so praviloma presenetljivi: ob Tonetu Pavčku se oglasi Bruce Springsteen, ob Marku Pavčku kamniški hiphoperji Matter, ob Novaku je Trkaj, ob Švedu Tomasu Tranströmerju je Abba ...
Zidov med uveljavljenimi in šele vzhajajočimi ni. “Ni res, da mladi ne berejo in ustvarjajo, kakor mislijo tisti, ki jih ne poznajo,” je Saksida poudaril na nedavni predstavitvi knjige v koprskem gledališču, kjer se je z njim, Štegrom in izolskim raperjem Andrejem Bučarjem - Drillom, prav tako uvrščenim v Pesem sem, pogovarjala naša novinarka Vesna Humar. Univerzitetni profesor književnosti na podlagi lastnih izkušenj pomirja: “Mladi so ustvarjalni in berejo, čeprav morda ne istih stvari, ki smo jih mi. In tudi pišejo drugače.” Kdor ne verjame, naj gre kdaj na kak raperski večer, priporoča Saksida.
Igrivo in subverzivno
Knjigo je Maja Licul oblikovala domiselno in duhovito - zlasti je zanimiva postavitev osnovnih podatkov (CIP), ki so običajno stlačeni v komaj opazen okvirček. Tokrat so razpotegnjeni čez celo zadnjo stran, v spremnem okvirju pa je objavljen uradni dopis iz Narodne in univerzitetne knjižnice, češ da takšen CIP ni ravno ustrezen. Ja, tudi oblikovanje knjige je lahko subverzivno!
Za ustrezno odštekane, poetične in povedne fotografije je poskrbela Marjeta Marinčič.
Antologija prinaša sila raznoliko poezijo, ki k ustvarjalnemu branju vabi tako izkušene kakor novince. Jasno, ga ni količkaj strastnega bralca, ki bi ne izločil te ali tiste pesmi, pa raje objavil to ali ono ... Ob Minattijevi zimzeleni “Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen ...” bi bila lahko recimo Feova parodija “Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav buldožer” s pripisom, da je prav tu našla svoje ime skupina Buldožer, v besedilih zafrkljiva in strupena kot redkokatera druga.
Nič ne de, precej o poeziji pove tudi spoznanje, da še tak mojster ne more sestaviti popolne, dokončne antologije.