Od zapora do knjige
Knjižna polica
17. 05. 2019, 15.50
, posodobljeno: 12. 07. 2019, 11.46
Pisateljem zaporniški svet ni povsem tuj, precej redkeje pa se zaporniki znajdejo v svetu literature. Feliks Plohl je tu izjema.
Feliks Plohl:
$@ Vsi moji grehi,
Beletrina,
367 strani,
cena 24 evrov
V svet literature ga je, uličarja in vojaka med bosansko vojno, dilerja v Hollywoodu in Las Vegasu, plezalca čez zid na meji med Mehiko in ZDA, naplavila udeležba na pisateljski delavnici, ki so jo organizirali v zaporu na Dobu. Tam se je znašel, ker je sredi devetdesetih v Bosni zagrešil umor, bil obsojen, a je zaradi razpadajoče države ostal na prostosti, kjer ga je nazadnje kazen le dosegla.
Danes je svoboden človek z življenjsko zgodbo, na podlagi kakršnih snemajo filme. S pomočjo urednika je ubesedil svoje dogodivščine na tej in oni strani Atlantskega oceana, bralcu pa ni prihranil prav veliko. No, tisto, kar bo bralec prav gotovo zaman iskal, sta politična korektnost in moralizatorsko čistunstvo. Plohl prostodušno zapiše, česar marsikdo, bolj “omikan” in manj “neotesan”, gotovo ne bi, ker se nekako ne spodobi. “Recimo, Michelle Obama. Ženska ima za sabo diplomo s kolidža, tri doktorate, zelo je kulturna, uglajena in lepega vedenja. Zdaj pa si zamislite, da se z njo znajdete nekje na samem in da ima pri sebi nož. Začnite jo jebat v glavo, in prej ali slej vas bo zabodla kot prasca, če ji stopite na živec.” Tako denimo zveni Plohlov pogled na medrasno urejanje čustvenih zagat. In tako naprej in nazaj, brez zavor in naravnost v glavo.
Slog pisanja od daleč spominja na nekakšno kombinacijo Jacka Kerouaca in Charlesa Bukowskega. Prvi bralcu s svojim nepopustljivim ritmom ne pusti vdihniti, drugi pa na svet okrog sebe gleda z mešanico prezira, cinizma in agresivnosti.
Nekje so zapisali, da je Plohlov prvenec primerljiv s Čefurji raus! Gorana Vojnovića. Ta ocena je pretirana. Čefurji in Grehi so nemara primerljivi v tem, da bralcu približajo svet, ki mu morda ni ravno blizu: Vojnović ga je popeljal v svet čefurijade na ljubljanskih Fužinah, Plohl pa v svet hollywoodskih cip, ki se prodajo za pipo cracka. In to je to.
A nič hudega: Plohl se v redu bere, bralec ga prediha hitro, je tudi novum na slovenskem literarnem prizorišču. A če bralec želi kaj res žmohtnega izpod prstov arestanta, naj le raje poseže po Zupanovem Levitanu.