Izis: kaj je naše, kaj napadeno, kaj braniti?

Festival sodobne umetnosti IZIS se s svojo sedmo edicijo iz Izole seli v portoroško razstavišče Monfort. Tam bo v navezi z Obalnimi galerijami drevi ob 20.30 zaživela prva pregledna intermedijska razstava, ki jo bo pospremil nastop Irene Z. Tomažin. A to je šele začetek. Več še sledi.

PORTOROŽ > Kakor so zapisali prireditelji, Izis nadaljuje začrtano pot, ki jo je leta 2013 iz obupa nad stanjem podpore sodobni umetnosti v regiji zagnala iniciativa umetnikov in kulturnih producentov v slovenski Istri.

Festival, ki ga je prvotna postava zasejala v Izoli, danes prireja kulturno-izobraževalno društvo Pina v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, društvom Ljudmila, zavodom projekt Atol, Svetlobno Gverilo, Prostorožem, zavodom Sploh, KID Kiblo in Delavskim domom Trbovlje, s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo, Občino Piran in JSKD ter v sklopu projekta M.C.Ruk. Kot medijski pokrovitelj se jim je v svojem jubilejnem, 50. letu delovanja pridružil Radio Študent.

Festival sodobne umetnosti IZIS, ki ga drevi odpirajo v Monfortu, se bo razpletel v dveh delih. Prvega bo 26. julija sklenila “zatvoritev” z nastopom Alberta Novella. Drugi del z novimi intermedijskimi projekti bo 2. avgusta uvedel performans Sluhodvod #3, 23. avgusta pa ga bosta sklenila Luxas in Gašper Torkar. Drevi bo na odprtju nastopila performerka, plesalka in pevka Irena Z. Tomažin.

Izis živi dva meseca, vabi pa vsaj štirikrat

Novosti je več. Prva bo pregledna intermedijska razstava, od danes do 26. julija na ogled v razstavišču Monfort, od 2. avgusta pa sledi drugi del razstave, ki pa bo tamkaj domovala še do 23. avgusta in si jo bo prav tako moč ogledati od torka do nedelje med 9. in 14. uro ter med 20. in 22. uro. Predstavili bodo osem intermedijskih del osrednjih slovenskih producentov, del teh tudi v produkciji Pine. Njihovi avtorji so tudi člani skupine umetnikov in kulturnih producentov festivala. Sodobna umetniška ustvarjalnost, ki spaja različne umetniške izraze zlasti z uporabo novih tehnologij, bo v sedmo pod naslovom Invazija osvojila eno najmogočnejših primorskih razstavišč. “Invazija kot branik, ki naj nezadržno vdiranje sprejme, ki naj ob sodobnem vrvežu in zmedi, kot osnovnim občutenjem našega časa, ta čas premisli, ponudi zaznavi,” so zapisali.” In se vprašali: “Kaj je naše, kaj napadeno, kaj braniti, katera meja mišljenja in zaznave je ta, ki to občutenje poraja? In ali lahko umetnost na sebi lasten način odgovarja dejanskim in namišljenim grožnjam, ali jih lahko, če ob njej postanemo, če vdre, premeri in ponudi neko drugačno značilnost časa. Ali pa vsaj zavedanje, da ni naša zmedenost nič manjša, kot tista, ki jo evocira več kot sto let stara pesem Konstantina Kavafisa V pričakovanju barbarov in ki se v prevodu Cirila Berglesa konča z verzoma: 'Kaj bo zdaj z nami, brez barbarov? Navsezadnje, ti bi lahko bili neka rešitev.'” Nekakšna rešitev, so prepričani, je tudi Izis.

---