Vzpon nacizma v Berlinu

Pa smo jo dobili. Najdražjo neangleško govorečo televizijsko nadaljevanko doslej. V ta širokopotezni izziv so se podali Nemci s Tomom Tykwerjem na čelu (Teci, Lola, teci in Parfum) in se lotili prikaza vzpona nacizma v času vse bolj krhajoče se demokracije Weimarske republike v začetku 30. let 20. stoletja.

Babylon Berlin temelji na knjižnih uspešnicah Volkerja Kutscherja in postavlja v ospredje Gereona Ratha (Volker Bruch), policijskega inšpektorja, ki se službeno preseli iz Kölna v Berlin in začne zelo hitro spoznavati berlinsko kriminalno podzemlje ter policijski aparat, ki ga začne vse bolj prežemati vzhajajoči nacizem.

Dva Berlina: revščina in boemski razvrat

Že v prvih epizodah nas avtorji seznanijo z berlinskim političnim talilnim loncem, trockisti, vojaškimi strujami, ki so jim vse bolj dišale nacistične ideje, in nemškim plemstvom, ki je delovalo v spregi z vojsko ... V seriji pa tudi zelo prepričljivo osvetlijo zelo veliko revščino zaradi hiperinflacije, ki je na kolena spravila predvsem delavski razred. Na drugi strani pa je v Berlinu obstajal diametralno nasprotni svet brezskrbnega razvrata po nočnih klubih, kjer so kraljevali jazz, pestra spolna ponudba in veliko alkohola ter drog. Med tema dvema različnima svetovoma pluje revna Charlotte Ritter (Liv Lisa Fries), ki vsakdanji kruh za svoje brezposelne in bolne člane družine občasno zasluži tudi s prostitucijo v enem najbolj razvpitih berlinskih klubov Moka Efti, ki je resnično obstajal. Občasni zaslužek pa išče tudi kot administratorka na štabu berlinske policije, kjer jo opazi tudi Rath in začne ceniti njeno iznajdljivost in pogum. Z mladim policijskim uslužbencem Stephanom Jänickejem (Anton von Lucke) začnejo razkrivati politično drobovje policije, za še bolj zapleteno dogajanje pa poskrbijo različni tajni agenti in Rathova vse bolj naraščajoča odvisnost od morfija. Podobno kot v še eni odlični kriminalki, britanski Peaky Blinders, tudi v Babylon Berlinu namreč zelo odzvanja posttravmatski sindrom iz prve svetovne vojne, ki se je kazal skozi nepredvidljive izbruhe nasilja ali krčevitih bolečin, in katere so mnogi vojni veterani blažili z veliki količinami drog (predvsem opijem).

Porabili 36 milijonov evrov

Skozi serijo pa avtorji prikažejo tudi to, da je bil Berlin v tedanjem času središče Evrope, kamor so se stekali številni pomembneži in kjer se je nekaj let kasneje vzpostavila ena najhujših diktatur v zgodovini, ki je zakrivila najhujši zločin v zgodovini človeštva - holokavst. Židovski moment pred uradnim rojstvom nacizma avtorji serije prikažejo skozi liberalnega šefa berlinske politične policije židovskega rodu Augusta Bende (Matthias Brandt), ki se je še kako zavedal nevarnosti, ki jih s seboj prinaša nacizem.

Serijo so snemali več kot pol leta na 300 različnih lokacijah v Berlinu in studiih Babelsberg, pri njej je sodelovalo več kot 5000 statistov, produkcijski stroški pa so se ustavili pri 36 milijonih evrov, kar je predvsem posledica zelo pikolovskega poustvarjanja tedanjega Berlina. Veliko truda pa so, kot že omenjeno, vložili tudi v oris tedanjih bijočih se političnih struj ter liberalnega razvrata berlinskega jet seta. Prav slednja pa sta najmočnejša aduta Babylon Berlina.

---