Stanovanje z najlepšim razgledom na srbsko tranzicijo

Mila Turajlić je zaslovela z odličnim dokumentarcem Cinema Komunisto, v katerem je prek danes propadajočega beograjskega filmskega studia Avala spregovorila o “jugoslovanskem Hollywoodu”. V svojem najnovejšem dokumentarcu Druga stran vsega pa se je lotila novejše srbske zgodovine, od konca druge svetovne vojne do danes, a skozi zelo intimno optiko.

Po drugi svetovni vojni je bila družina Srbijanke Turajlić primorana 
zakleniti dvoje vrat v dnevni sobi razkošnega beograjskega 
meščanskega stanovanja, za katerimi je nato v dveh sobah dolga 
desetletja živela še ena družina.
Po drugi svetovni vojni je bila družina Srbijanke Turajlić primorana zakleniti dvoje vrat v dnevni sobi razkošnega beograjskega meščanskega stanovanja, za katerimi je nato v dveh sobah dolga desetletja živela še ena družina. 

Odmevni dokumentarec Druga stran vsega, ki ga je režiserka Mila Turajlić sicer sprva zasnovala kot zgodbo o družinskem stanovanju v meščanski hiši v Birčaninovi ulici v Beogradu, se je kasneje razvil v metaforo za bivšo Jugoslavijo in je pokazatelj, kje je Srbija danes.

Mati in stanovanje

Glavno vlogo v filmu imata njena mati Srbijanka Turajlić, ena najbolj vidnih pripadnic srbskega gibanja Odpor konec devetdesetih let, in družinsko stanovanje, v katerem je Mila odraščala s svojo sestro in očetom. To domovanje, ki je bilo v lasti Srbijankine družine, je bilo v času komunizma razdeljeno na dva dela, večji del je pripadel družini Srbijanke Turajlić, ki se je rodila eno leto po koncu druge svetovne vojne, drugi del pa so v sklopu nacionalizacije dodelili delavski družini. Tako je bila nekega dne Srbijankina družina primorana zakleniti dvoje vrat v dnevni sobi razkošnega meščanskega stanovanja, za katerimi je nato v dveh sobah dolga desetletja živela še ena družina. Ta vrata so bila zaklenjena približno 70 let, ko je po smrti sosede Srbijanka uspela pridobiti vso dokumentacijo, pa je odtegnjeni del stanovanja ponovno pripadel njeni družini. Zelo zanimivo zgodovino te meščanske hiše pa popolnoma zasenči karizmatična Milina mati, sicer dolgoletna profesorica na beograjski elektrotehnični fakulteti, ki je bila konec devetdesetih let med najbolj glasnimi kritiki režima Slobodana Miloševića.

Ali se velja boriti za spremembe?

Mila Turajlić tako mikroprostor stanovanja uporabi za prispodobo zgodovine makroprostora. Stanovanje v središču Beogradu (blizu Terazij) je njeni družini iz dnevne sobe poleg dvoje zaklenjenih vrat kot simptoma komunizma skozi okno nudil tudi izjemen razgled na burne dogodke po razpadu Jugoslavije, vzpon Miloševićevega nacionalizma, državljansko vojno, Natovo bombardiranje Beograda in strmoglavljenje Miloševića 5. oktobra leta 2000. Mila je kar nekaj dogodkov vestno dokumentirala z okenske “opazovalnice”, v dokumentarcu pa je zbrala še številne televizijske arhivske posnetke iz devetdesetih let, katere je Turajlićeva, zanimivo, dobila le na Dunaju.

Najpomembnejši in neprecenljivi del dokumentarca pa so zelo iskreni pogovori med Srbijanko in Milo, med angažirano pripadnico generacije 1968, ki verjame v spremembe, in mlado intelektualko, ki vidi samo propad revolucionarnih idej. Dokumentarec tako skozi njune pogovore v ospredje postavlja vprašanje, ali se je še vedno vredno boriti za spremembe, napredek, pravico v družbi ... A tudi Srbijanka, ki je bila po padcu Miloševićevega režima v letih 2001 do 2004 tudi asistentka srbskega ministra za visoko šolstvo v vladi Zorana Đinđića in je gojila visoka upanja za politične spremembe v Srbiji, je leta 2015 dobila hud streznitveni “udarec”. Tega leta je srbski narod izglasoval vzpon nekdanjega Miloševićevega ministra za informiranje Aleksandra Vučića. Zanimivo pa je, da niti Srbijanka niti Mila ne omenjata atentata na Đinđića leta 2003 kot nekega ključnega trenutka v krhki srbski demokraciji po letu 2000.

Usoda je hotela, da je Druga stran vsega osvojila nagrado za najboljši film na najbolj prestižnem festivalu dokumentarnega filma na svetu v Amsterdamu na isti dan, ko je bil Ratko Mladić v Haagu obsojen zaradi vojnih zločinov zoper človeštvo, 22. novembra 2017.


Najbolj brano