Bruce Willis je vzel pravico v svoje roke

Film iz leta 1974 z izvirnim naslovom Death Wish, ki ga marsikdo pozna pod naslovom Il giustiziere della notte, saj so ga v 80. letih velikokrat predvajali na italijanski televizijski mreži Mediaset, je dočakal predelavo. “Tarantinovec” Eli Roth je v čevlje pravičniškega maščevalca, ki ga je odigral Charles Bronson, obul Brucea Willisa.

Film je sicer nastal po literarni predlogi Želja po smrtiBriana Garfielda iz leta 1972, v katerem je glavni junak newyorški računovodja Paul Benjamin, ki mu nekega dne, medtem ko je v službi, vlomilci vdrejo v stanovanje, ubijejo ženo in hudo poškodujejo hčer. Garfieldov roman se dogaja v 70. letih v s kriminalom prepredenem New Yorku, kjer se zaradi družinske tragedije glavni junak iz liberalca prelevi v rasista, homofoba, šovinista, in se za nameček še odloči vzeti pravico (pištolo) v svoje roke in krvavo maščevati svojo družino.

Britanski režiser Michael Winner pa je lik Paula Benjamina še bolj karikiral. Preobrazil ga je v arhitekta Paula Kerseyja in ga zasnoval kot nekakšnega viteza teme, ki se bori za pravice zatiranih v nevarnem New Yorku, ki ga vse bolj obvladujejo kriminalne tolpe. Charles Bronson je kasneje sicer posnel še štiri nadaljevanja sage o Paulu Kerseyju, a ti so bili zelo bleda senca prvega, ki je poleg Umazanega Harryja eden osrednjih predstavnikov tako imenovanega vigilantskega filmskega žanra. Garfield je bil zgrožen že nad prvo filmsko adaptacijo in leta 1977 napisal nadaljevanje romana Obsodba na smrt (Death Sentence), v katerem je opozoril, da se tovrstno vigilanstvo lahko sprevrže v apologijo brezglavega nasilja.

Eli Roth ubere srednjo pot in v filmu vseskozi postavlja vprašanje, ali je Paul Kersey angel varuh ali le krvnik. V glavni vlogi spremljamo rahlo zakrnelega Brucea Willisa, ki ni niti računovodja niti arhitekt, temveč premožni kirurg, ki neke noči zaradi spodletelega vloma ostane brez žene, hči pa je v komi. Nismo več v New Yorku, temveč v mestu temnega viteza, Chicagu, ki se utaplja v kriminalu, Kersey pa se sit praznih obljub policije odloči vzeti pravico v svoje roke. A ker se najnovejša predelava dogaja v današnjem času viralnih uspešnic na družbenih omrežij, se Kerseyjeva slava skrivnostnega angela varuha, ki priskoči na pomoč zatiranim, še bolj razplamti. Celotna država se sprašuje, kdo za vraga je ta sejalec smrti, kot ga poimenujejo. Rothov Kersey, ki živi dvojno življenje miroljubnega kirurga in z maščevanjem gnanega krvavega pravičnika, se z vprašanjem, ali je njegova oblika nasilja legitimna, sooči, ko za njegove nečednosti izve brat. A tudi v teh trenutkih prevlada razmišljanje, da če ti ne morejo pomagati drugi, si moraš pomagati sam.

Rothova Želja po maščevanju je sicer veliko bolj lahkotnejša od izvirnika iz leta 1974. Opaziti pa je tudi precejšen tarantinovski “splatter moment” med številnimi strelskimi obračuni, kjer kri šprica kot za stavo. Rothova različica pa malce kritično ošvrkne tudi ameriško manijo oboroževanja za namene lastne varnosti in varovanja zasebne lastnine, ki je v ZDA “sveta” in nedotakljiva pravica.

---