Brezpogojna ljubezen do domovine?

Vrhunski psihološki triler Američani (The Americans) govori o dveh infiltriranih KGB-jevih agentih, ki v okolici Washingtona navzven živita običajno ameriško življenje, a za to dobro zgrajeno fasado se skriva popolnoma drugačna zgodba. Prvi dve sezoni sta sicer dokaj neopazno zdrseli mimo, s kasnejšimi, vse do zadnje, šeste, pa je avtor serije oboževalce vseskozi držali na trnih z zelo razvejano zgodbo in poglobljenim psihološkim uvidom v osrednje like.

Skrivnost uspeha Američanov tiči v tem, da ima vseskozi vse niti v rokah Joe Weisberg, ki mu obveščevalske vode niso tuje. V začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil nekaj let zaposlen pri agenciji CIA, nato ga je premamilo pisanje, dokončno pa se je uveljavil kot avtor kritiško opevane televizijske nadaljevanke Američani.

Gre za eno najboljših, če ne celo najboljšo vohunsko dramo zadnjih let, ki ne stavi toliko na operativno, akcijsko plat agentov, temveč na kompleksne družinske odnose, razlike med zahodnim načinom življenja in življenjem za železno zaveso, zgodba pa se najbolj vznemirljivo razvija na ravni partnerskega odnosa. V teh dveh vlogah sta se odlično odrezala Kerri Russell in Matthew Rhys, ki sta si znotraj njunega službenega odnosa agentov KGB dejansko ustvarila tudi družino (imata dva otroka), poleg tega pa za izpolnjevanje njunih delovnih nalog vzdržujeta še vrsto drugih vlog pod krinko. Russelova in Rhys, ki sta se med snemanjem nadaljevanke tudi dejansko zaljubila in dobila enega otroka, v Američanih spretno krmilita med različnimi svetovi, za nameček pa sta večkrat na preizkušnji tudi njuna ljubezenska zveza ter lojalnost do domovine. Ta do njiju ni najbolj prizanesljiva in od njiju zahteva vedno bolj nemogoče operacije. Prav v peti in šesti sezoni jima Center naloži največ kompleksnih nalog, za dosego katerih morata vzdrževati še več vlog pod krinko, moža pa začnejo vse bolj obsedati dvomi o tem, ali je Sovjetska zveza zares brezmadežna dežela. Doma pa imata poleg tega, da je njun sosed in zelo dober prijatelj nihče drug kot eden glavnih kontraobveščevalcev na FBI, ki je KGB-jevcem tesno za petami, vse več težav z zelo zrelo hčerko Paige, ki polagoma začne sumničiti o resnični identiteti svojih staršev. A poleg napetega razvoja zgodbe in likov so sodelavci serije tudi zelo pozorni na scenografijo in kostumografijo ter prepričljivo poustvarijo tudi tedanjega duha časa - na trenutke se namreč zdi, kot da gledamo Oglaševalce, ki so se znašli v začetku osemdesetih let.

Bravuroznost Weisberga pa se najbolj kaže v tem, da zelo taktno igra na noti razpetosti med zahodom in železno zaveso, med domovino in “službeno” domovino ter pokaže na slabosti obeh sistemov.

---