Badjurova nagrada režiserju in scenaristu Tugu Štiglicu

Režiser in scenarist Tugo Štiglic, režiser Poletja v školjki, je prejemnik letošnje Badjurove nagrade, ki jo v sklopu Festivala slovenskega filma (FSF) vsako leto že tradicionalno podeljujejo za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Znanih pa je že nekaj filmov, ki si jih bo na FSF mogoče ogledati v tekmovalnem programu.

Režiser in scenarist Tugo Štiglic, režiser Poletja v školjki, je 
prejemnik letošnje Badjurove nagrade, ki jo v sklopu Festivala 
slovenskega filma (FSF) vsako leto že tradicionalno podeljujejo za 
življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Jožica Zafred
Režiser in scenarist Tugo Štiglic, režiser Poletja v školjki, je prejemnik letošnje Badjurove nagrade, ki jo v sklopu Festivala slovenskega filma (FSF) vsako leto že tradicionalno podeljujejo za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Foto: Jožica Zafred

LJUBLJANA > Predsednik komisije za Badjurovo nagrado 2018 Miha Knific je v utemeljitvi poudaril, da je Štiglic zagotovo eden najbolj prepoznavnih imen slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru (1956), ki ga je režiral njegov oče France Štiglic, pri katerem je Tugo kasneje delal kot asistent režije.

Asistiral pri številnih slovenskih filmskih klasikah

Asistiral je še pri številnih celovečernih igranih filmih drugih režiserjev ter pri slovenskih mladinskih klasikah iz 70-ih in 80-ih let minulega stoletja: Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, oba je režiral Jane Kavčič, in Ko zorijo jagode Rajka Ranfla.

Programska komisija festivala pa je sicer že opravila izbor 93 filmov, ki bodo na sporedu 21. FSF. Za uradne festivalske nagrade vesna se bo potegovalo 51 filmov, med njimi je kar 15 celovečernih, 6 srednjemetražnih, 17 kratkih in deset študentskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije. Med celovečerci v tekmovalnem programu bo prikazanih osem igranih filmov in sedem dokumentarcev, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.

S svojim celovečernim prvencem Poletje v školjki (1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike v mladinski film vnesel tudi popularno glasbo in ples ter kraj dogajanja prvič prenesel na morje. Ta film po Knificevih besedah še danes ostaja ena prvih in najpozitivnejših asociacij na otroštvo v desetletju pred osamosvojitvijo. V kinih si ga je ogledalo več kot 100.000 gledalcev in je prejel tri mednarodne nagrade: grand prix na filmskem festivalu Giffoni, grand prix na festivalu v francoskem Saint-Maloju in grand prix v Szegedu na Madžarskem.

Štiglic ustvaril prvi slovenski celovečerni plesni film

Dve leti kasneje je Tugo Štiglic posnel še nadaljevanje Poletja v Školjki, postavljeno v Ljubljano, ki bi ga, tako pravi Knific, lahko označili za prvi celovečerni plesni film pri nas.

Po osamosvojitvi je Štiglic posnel dva igrana TV filma po literarnih predlogah: Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača. S svojim naslednjim kinofilmom Patriot (1998), ustvarjenim po scenariju Igorja Karlovška, pa je pokazal ambicije bolj hollywoodskega tipa in posnel enega redkih slovenskih akcijskih filmov, ki ima danes kultni status.

Pozneje je posnel še tri mladinske filme: Dvojne počitnice (2001), Pozabljeni zaklad (2002) in Črni bratje (2010). V desetletjih delovanja na RTV SLO pa je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov ter radijskih iger. Badjurovo nagrado mu bodo podelili na slavnostnem odprtju 21. FSF, ki bo 10. septembra v Portorožu.

Za vesne se bodo potegovali ...

S kar dvema igranima celovečercema se bo na letošnjem festivalu za vesne potegoval režiser Peter Bratuša. Gre za filma Gajin svet in Prebujanja, med drugimi pa bo na sporedu tudi zadnji film v Splitu rojenega režiserja Marka Šantića, naslovljen Skupaj ter film Izbrisana, ki ga je po svojem istoimenskem romanu režiral Miha Mazzini. Zgodba sledi samski materi Zali, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, nakar se začne njena osebna drama.

Med celovečernimi igranimi filmi bodo na sporedu še Ne bom več luzerka v režiji Urše Menart, Posledice v režiji Darka Štanteta ter Igram, sem Miroslava Mandića.

Močna bo tudi dokumentarna bera. Na sporedu bosta dva dokumentarna portreta. Prvega, o glasbeniku Peru Lovšinu podpisuje režiser Jani Sever, Jožeta Dolmarka pa je portretiral Boris Jurjašević. Prav tako bo na programu avtobiografski dokumentarec My Way 50 Maje Weiss, ki prikazuje pet desetletij njenega življenja skozi filme, ki jih je ustvarila kot režiserka in scenaristka. V sklopu Cankarjevega leta pa ne bo umanjkal film o velikem slovenskem literatu, ki ga je režiral Amir Muratović.

Na SFC sicer podrobnejši program festivala z urnikom projekcij še pripravljajo, zato ga bodo v celoti objavili v drugi polovici avgusta. Znano je le še, da se je v pregledni program festivala uvrstilo 42 filmskih del - sedem celovečernih, osem srednjemetražnih, 15 kratkih in devet študijskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije.


Najbolj brano