Dinamičen in razigran barok
Kultura
10. 12. 2017, 09.00
, posodobljeno: 27. 12. 2017, 10.33
Gostja tretjega abonmajskega koncerta v Kulturnem domu Nova Gorica je bila britanska violončelistka Natalie Clein. Na svojem drugem novogoriškem koncertu je v ponedeljek nastopila z italijanskim ansamblom Il Pomo d'Oro, ki se posveča poustvarjanju baročne glasbe, umetniško pa ga vodi violinist Federico Guglielmo.
Violončelistka Natalie Clein je na koncertu z ansamblom Il
Pomo d'Oro novogoriškemu občinstvu poklonila posebno
doživetje baročne glasbe. Foto: Matej Vidmar
NOVA GORICA
> Program koncerta je vključeval nekaj del manj znanih baročnih skladateljev, ki so glasbenike očitno navdahnila in spodbudila k odkrivanju novih izraznih poti v sicer poznanem baročnem repertoarju, običajno osredotočenem na Josepha Haydna (1732-1809) ali Antonia Vivaldija (1678-1741).
Redko slišana Koncerta za violončelo solo je tako Natalie Clein izvedla z zanosom; Leonardo Leo (1694-1744) je predstavljal neapeljski glasbeni slog druge polovice 18. stoletja, v Piranu rojen Giuseppe Tartini (1692-1770) pa glasbo našega okolja. Pri izvedbi teh dveh del se je Cleinova predstavila kot občutljiva glasbenica, ki se rada predaja iskanju, kar se je izrazilo tudi pri izvedbi Suite za violončelo solo št. 1 v G-duru Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Skladbo, ki velja za temeljni preizkus vsakega violončelista, je izvedla domiselno in globoko doživeto.
Ob teh skladbah so se prepletala dela skladateljev, ki so bolj ali manj povezani z Benetkami. Ansambel je v program vključil Sinfonio št. 5 v F-duru Giuseppeja Antonia Brescianella (1690-1758), italijanskega skladatelja, ki je živel v Nemčiji, in pisal pod vplivom Benečana Antonia Vivaldija. Sledil je Vivaldijev Koncert za godala v g-molu, ki je z ostinatnim basom dajal koncertu poseben utrip s poudarjeno dramatično karakteristiko v izrazu. Grave in Fuga nemškega skladatelja Johanna Adolfa Hasseja (1699-1783) pa sta izražala neapeljski duh Leonarda Lea in beneško baročno tradicijo s povzemanjem sloga Antonia Vivaldija.
V izvedbi glasbe 18. stoletja Natalie Clein in Il Pomo d'Oro niti nista zašla v klišeje teatralične bravuroznosti niti nista ostala v okvirih akademske galantnosti. Prednost sta dajala dinamičnosti in razigranosti, ki sta izvirali iz sproščenega odnosa in poznavalskega pristopa k izvajalski praksi časa. Dovolila sta si iti prek zapovedanega in bila pri tem suverena, korektna in izvirna.
V izvajalskem smislu sta se dopolnjevala v več pogledih. Njun interpretativni kredo izvira iz istega prepričanja - nenehnega iskanja izvirnosti v sami zvočnosti skladb. Med vzori, ki si ju postavljata, sta visoka umetniška vrednost v interpretaciji ter kakovost izvedbe, ki združuje slogovno znanje in najvišjo izvajalsko tehniko. Vse to pa prežema entuziazem, ki zagotavlja avtentičnost. Novogoriški koncert je tako postal posebno doživetje baročne glasbe. METKA SULIČ