Citre - ker so tako lepe in lepo zvenijo!

13-letna Lara Filipič iz Pluženj pri Cerknem, ki poleg osnovne šole v Cerknem obiskuje tudi podružnico Glasbene šole Idrija, se že sedmo leto uči igrati na citre. In z njimi se je letos udeležila kar dveh tekmovanj, regijskega, ki ji je omogočilo nastop na državnem, in seveda državnega, Temsiga, na katerem je zasedla osmo mesto.

Lani pa je Lara Filipič na mednarodnem tekmovanju Svirel prejela srebrno priznanje. Kot edino letošnjo primorsko predstavnico na državnem tekmovanju iz citer smo jo skupaj s profesorico Tejo Ličar Močnik povabili, da nam pove kaj več o svojem instrumentu. Čeprav so citre eden najstarejših instrumentov, ki s svojimi predhodnicami segajo v čas antike, jih danes poznamo predvsem kot glasbilo za izvajanje ljudske glasbe. Na Slovenskem so bile nekoč doma skoraj v vsaki hiši, na podeželju najpogosteje kar doma narejene. Tiste kupljene, akordične ali koncertne (“nemške”) citre pa so bile ob koncu 19. stoletja priljubljene zlasti v mestih za hišno muziciranje. In prav na te so polagoma začeli igrati poleg znanih melodij tudi klasično glasbo. Danes jih najdemo na najrazličnejših koncertnih odrih, v partiturah skladateljev 19. in 20. stoletja, mesto pa so našle tudi v programih glasbenih šol. A po besedah Teje Ličar Močnik na Slovenskem ni veliko takih, ki poučujejo tudi ta predmet. Najdemo jih predvsem v manjših krajih, na Primorskem pa je trenutno edina Glasbena šola Idrija. “Zanimanje za citre se iz leta v leto spreminja,” pojasnjuje profesorica. “Pred šestimi leti sem imela kar 16 učencev, trenutno pa jih imam 12. In vsakokrat ko so citre na programu Temsiga, se potrudim na tekmovanje prijaviti vsaj enega učenca. Pri tem imam nekaj težav s sporedom, saj ni prav veliko izvirnih skladb za citre. Na Nemškem jih imajo veliko, pri nas pa šele zdaj citrarji in pedagogi spodbujamo slovenske skladatelje, da bi pisali za ta instrument. Pri klasični ali starejši glasbi si pomagamo s priredbami.”

Tako je tudi Lara Filipič letos zaigrala nekaj priredb baročnih skladb, ki so bile napisane za druge strunske instrumente. In res lahko rečemo, da bi v teh priredbah kakšno manj vešče uho citre kaj hitro lahko zamenjalo za kitaro.

V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, predstavljamo mlade primorske glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Tokratna istoimenska rubrika v oddaji Glasbeni abonma bo drevi ob 20. uri posvečena mladi citrarki Lari Filipič, ki jo boste lahko ob pogovoru slišali še v izvedbi štirih skladb iz njenega tekmovalnega sporeda. Nekaj besed bo o Lari in citrah povedala tudi njena učiteljica Teja Ličar Močnik.

A Lara je že v začetku šolanja izbrala citre, “ker so imele precej lepši zvok kot trobila in tudi na zunaj so bile zelo lepe. Pritegnile pa so me tudi zato, ker je bilo precej težko igrati nanje.” Lara ima tudi sicer rada različne izzive: rada tekmuje, tako iz citer kot iz matematike in nenazadnje iz plavanja, udeležuje pa se tudi tekmovanj za Cankarjevo priznanje. Z vsakim tekmovanjem si postavi nov cilj, in ta ji prinaša nova znanja. Glasba ji pa sploh veliko pomeni, saj je z njo povezana že od petega leta. Postala je del njenega vsakdana, tudi ob poslušanju najrazličnejših zvrsti; od rocka do slovenskih, tudi narečnih ljudskih pesmi. Sicer pa v prostem času zelo rada plava, hodi v hribe, k tabornikom in k mladinskemu pevskemu zboru. V preostalem prostem času se druži s prijatelji ali igra s psom.

Kot osmošolka se bo morala počasi odločiti, kaj bo počela v življenju. Zaenkrat še ne ve, kakšen poklic bo izbrala, a najbolj jo zanimata prav glasba in astronomija. In ne glede na to, kako se bo odločila, je prepričana, da citer v življenju ne bo zapustila.   

---