Bik, burja in mediteranske barve

Goriški muzej je celotno drugo nadstropje gradu Kromberk namenil veliki, zelo veliki jubilejni pregledni razstavi Klavdij Tutta - mediteranski popotnik, ki jo bodo odprli drevi ob 19. uri. Vse do 30. septembra bo v desetih sobanah na ogled 180 slik, risb in skulptur umetnika, ki praznuje 60-letnico.

Klavdija Tutto smo v objektiv ujeli ob diptihu Srečanje iz cikla 
Pravljični pejsaži (1994).  Foto: Andraž Gombač
Klavdija Tutto smo v objektiv ujeli ob diptihu Srečanje iz cikla Pravljični pejsaži (1994).  Foto: Andraž Gombač

KROMBERK > “Iz eruptivne energije sem sestopil v poetično, iz te pa še v ploskovno. To so tri glavna poglavja mojega opusa. V vsaki fazi sem iskal svoje bistvo, se nenehno spreminjal, razvijal,” je včeraj na srečanju z novinarji dejal Klavdij Tutta, ki se je leta 1958 rodil v Postojni, odraščal pa v Novi Gorici. Je avtor svetlega, živopisnega in ogromnega opusa, s katerim bi napolnil kar nekaj gradov, ne samo ene etaže, se je nasmehnil.

Že tokratni jubilejni izbor se razprostira skozi deset soban in zapolnjuje prostor, na katerem običajno domujejo tri razstave. Razstava Klavdij Tutta - mediteranski popotnik je skupaj z bogatim spremnim katalogom posvečena pokojnemu direktorju Goriškega muzeja Matjažu Breclju. “On se je z umetnikom dogovoril za razstavo ob jubileju, mi smo le nadaljevali in dokončali delo,” je pojasnil sedanji direktor muzeja Vladimir Peruničič.

Donacije ob jubileju

Klavdij Tutta se je odločil, da ob 60. rojstnem dnevu več svojih umetnin donira različnim ustanovam. Kar 40 del bo prejel Goriški muzej, poleg njega pa še Gorenjski muzej, Galerija Velenje, Galerija Šivičeva hiša - Muzeji radovljiške občine, Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju in Dom upokojencev Nova Gorica. Umetnik napoveduje tudi donacijo sakralnih podob Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica.

Tutta je pristavil, da je razstava lep spomin na pokojnega Breclja in v dvorani pozdravil vdovo Ireno, še posebej pa je pohvalil sodelovanje s kustosinjo Katarino Brešan, ki je “vestna in včasih tudi malo stroga”.

Pregled od 1981 do 2018

Izjemno obsežen opus sta slikar in kustosinja družno pregledovala in umetnine odbirala skoraj dve leti. “Žal pa kljub velikemu razstavnemu prostoru nismo mogli na ogled postaviti tudi slik iz najzgodnejšega obdobja, ustvarjenih takoj po avtorjevem študiju na akademiji v Ljubljani,” je pojasnila Katarina Brešan. “Odločili smo se, da pregled začnemo v zgodnjih osemdesetih in prikažemo glavne cikle vse do danes. Klavdij Tutta je ustvarjal v najrazličnejših tehnikah in z več materiali, pri njem najdemo olje na platnu, kipe, grafiko, risbo, keramiko, steklo ... Ni ostal pri dvodimenzionalnem slikarstvu, zmeraj je segal v prostor in eksperimentiral.”

Nenehno se je spreminjal, a četudi se je pred skoraj dvajsetimi leti preselil v Kranj, ostaja zvest mediteranski tematiki, domačemu primorskemu okolju, ki pa ga upodablja na tisoč in en način.

Od vulkana do morja

Na tako veliki pregledni razstavi se Tutta še ni predstavil, zato ga toliko bolj veseli, da je 180 del postavljenih profesionalno: osvetljena so optimalno in zastrta okna omogočajo difuzno svetlobo. “Česa takega žal ne doživiš v mnogih galerijah,” pravi Tutta, ki ima kot slikar in organizator veliko izkušenj.

V prihodnjih mesecih bo obiskovalce večkrat vodil skozi svoj opus. “Moje prve faze so zelo 'magmatske', takrat sem se tudi počutil kot vulkan. Slovensko slikarstvo je bilo v rjavih tonih, zamolklo, jaz pa sem kot Mediteranec v sebi imel barve in sem jih moral samo prebuditi,” pripoveduje. Kot ptica je letel nad kraško pokrajino in jo slikal: “Po Istri sem hodil bos in iz trnja prihajal ves popraskan - vse, da bi začutil teren, razumel svet okrog sebe.”

Takrat mu je bila najpomembnejša živa barva, žareča energija, dinamiko je včasih dosegal tudi z nagnjenim, diagonalnim formatom, slikal pa je precej abstraktno in se šele zatem posvetil tudi figuraliki.

Skulpture je izdeloval iz vsega mogočega, od kartona, premazanega z avtomobilskim lakom, do lesa. Preučeval je jamske poslikave, starodavno žrtvovanje živali je povezoval z boškarini v Istri, bike pa je hodil gledat na Vogrsko in jih sprva upodabljal izrazito, zadnje čase pa jih stilizirano, zgolj z nakazano, komaj opazno linijo.

Upodabljal je tudi menhirje v vetru - pri njem je zelo pomembna burja in v nekaterih slikah je mogoče celo razbrati napise “neurje”, “burja” ... Z migotanjem teles je ponazarjal nemir v sočasni družbi, med osamosvojitveno vojno je angažirano slikal ujete, “neleteče ptice”, ubadal se je tudi s tem, kako v sliko vnesti časovno komponento, medtem ko je distanco do družbe dosegal zlasti s hudomušnostjo. Na njegovo delo so ključno vplivala številna potovanja po svetu, od Pariza do Grčije.

Do svojega 45. leta se je čutil nepremagljivega, po očetovi smrti pa je s čopičem v roki premišljeval tudi o minljivosti. Na njegovih slikah najdemo še ljubezen, erotiko, križne kompozicije ... V strunjanskem ateljeju se zadnje čase posveča morskim motivom.

V spremnem katalogu so objavljeni zapisi, v katerih njegovo umetnost osvetljujejo Brane Kovič, Milena Koren Božiček, Miklavž Komelj in Enzo Santese - vsa besedila so natisnjena v slovenščini in angleškem prevodu, zadnje tudi v izvirni italijanščini. Katalog prinaša še reprodukcije, seznam umetnikovih donacij ob 60. rojstnem dnevu, nanizane so samostojne in skupinske razstave, številne domače in tuje nagrade, bibliografija člankov o Tutti ...

Za veliko galerijo

Tako veličasten pregled je včeraj pozdravila in slavljencu ob jubileju voščila tudi novogoriška podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin in poudarila, da se na Mestni občini Nova Gorica že intenzivno pripravljajo na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture leta 2025. “Kljub temu, da umetnine tu sijejo v vsej svoji lepoti, si naše mesto zasluži galerijo, ki bi bila primerna za velike umetnike, kakršne imamo. Mestna galerija, ki pripravlja odlične razstave, praznuje dvajsetletnico in smo nanjo ponosni, a najbrž se strinjamo, da si mesto zasluži še nekaj več.”

Klavdij Tutta je prikimal: “Morda bi obe Gorici lahko s skupnimi evropskimi močmi ustanovili galerijo sodobnih umetnosti, ki bo presežek in jo bodo hodili gledat z vseh koncev sveta. Včasih je potrebna - kot ji pravim - premišljena neumnost. Takšna, ki ljudi iritira in jih pritegne.”


Najbolj brano