Denarne kazni ne bosta plačala

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilstva v kazenski zadevi zoper Dušana Černigoja in Ožbeja Marca. Ugotovilo je, da je koprsko višje sodišče, ki je iz prvostopenjske sodbe umaknilo denarne kazni, kršilo zakon, obtoženima pa kljub temu denarnih kazni ne bo treba plačati. Poravnala bosta le sodne stroške.

Dušan Črnigoj bo z odvetnico pravico v tem postopku iskal tudi na 
ustavnem in evropskem sodišču. Foto: Leo Caharija
Dušan Črnigoj bo z odvetnico pravico v tem postopku iskal tudi na ustavnem in evropskem sodišču. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Kot kaže, je sodna saga zaradi preslepitve pri pridobitvi posojila za obtoženega Dušana Črnigoja, nekdanjega predsednika uprave ajdovske družbe Primorje, in nekdanjega vodjo kadrovske službe v Primorju Ožbeja Marca, s sodbo vrhovnih sodnikov, ki so jo izdali junija, končana.

Pogoj za izrek denarne kazni je bil izpolnjen

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi sporne razlage pojma koristoljubnosti ter odločitve koprskega višjega sodišča, ko je lani iz sodbe črtalo tisti del očitkov, ki se je nanašal na koristoljubje. Zaradi tega obtoženima ni izreklo denarnih kazni. Ni se namreč strinjal z višjim sodiščem, da ni mogoče izreči stranske denarne kazni obsojencema, če sta premoženjsko korist pridobila tretjemu, torej družbi Primorje v stečaju.

Črnigoj in Marc sta leto in pol zaporne kazni že odslužila na alternativen način s 480 urami dela v splošno korist. Črnigoj je postojnski občini pomagal pri gradbenih projektih, Marc pa je izobraževal osnovnošolce v popoldanskem varstvu v Novi Gorici.

Njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti so vrhovni sodniki nedavno ugodili. Senat vrhovnih sodnikov, ki mu je predsedoval sodnik Branko Masleša, je namreč ugotovil, da je višje sodišče kršilo določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. Odločil je, da je motiv koristoljubnosti nedvomno pridobivanje premoženjske koristi (tudi za drugo osebo), ki se kaže pri premoženjskih in gospodarskih kaznivih dejanjih, ki so storjena pri opravljanju ali za opravljanje gospodarske dejavnosti. Vrhovni sodniki so ugotovili še, da sta obsojenca storila dejanje iz koristoljubnosti, zato je bil izpolnjen pogoj za izrek stranskih denarnih kazni.

Dušanu Črnigoju in Ožbeju Marcu denarne kazni sicer ni treba plačati, bo pa ugotovitev vrhovnih sodnikov “pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni,” so sporočili z vrhovnega sodišča.

“Gremo na evropsko sodišče”

“Z odločitvijo vrhovnih sodnikov se pravni in dejanski položaj obeh obtoženih ni v ničemer spremenil oziroma poslabšal. Vrhovno sodišče nima pravice posegati v sodbo višjega sodišča, da bi jo spremenilo v škodo obtoženih, lahko pa ugotovi kršitve zakona, kar tudi je,” je pojasnil odvetnik Bruno Krivec, ki zagovarja Marca.

“Ker vrhovno sodišče s svojo odločitvijo z ničemer ni poseglo v pravnomočno sodbo višjega sodišča, še vedno velja, da se denarna kazen ne izreče in da se je zaporna kazen znižala in spremenila v alternativno kazen z delom v splošno korist, saj so bili za to izpolnjeni vsi pogoji,” je dodala Črnigojeva odvetnica Irena Dobravc Tatalovič. Tožilstvu tako ni uspelo z ničemer poseči v pravnomočno odločbo in kakorkoli poslabšati ali spremeniti položaja Ajdovcev.

Za Črnigoja se zadeva tu še ni končala, saj je odvetnica potrdila, da bodo zaradi kršitve zakona in neizvedenih dokazov pravico iskali še na ustavnem in evropskem sodišču, odvetnik Krivec pa bo o tem še razmislil.

Kazen sta že odslužila v celoti

Oba obtožena sta leto in pol zaporne kazni, ki jo je določilo koprsko višje sodišče, že odslužila na alternativen način s 480 urami dela v splošno korist. Črnigoj je postojnski občini pomagal pri gradbenih projektih, Marc pa je izobraževal osnovnošolce v popoldanskem varstvu v Novi Gorici.

Spomnimo, da je novogoriško tožilstvo obtoženima očitalo, da naj bi Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Zavodu za zaposlovanje naj bi poslali več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavce, ki so bili napoteni na čakanje. Ajdovski okrajni sodnik Patricij Bratuž je pred dobrima dvema letoma obdolženima prisodil po 28 mesecev zapora ter stranski denarni kazni - Črnigoju 35.000, Marcu pa 15.000 evrov.


Najbolj brano